Appeal dismissed; court upheld expert report suitability without resolving disputed land area facts.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotna udeleženka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Da elaborat kot tak, to je v smislu njegove oblike, sestavin, zahtevane vsebine in skladnosti z dejanskim stanjem v naravi, ne bi bil izdelan skladno s pravili stroke ter veljavnimi predpisi, nasprotna udeleženka konkretno niti ne trdi, temveč v pripombah in v pritožbi izraža nestrinjanje z vsebinskimi zaključki izvedenke o obsegu pripadajočega zemljišča. S takimi navedbami v tej fazi postopka ne more uspeti, saj se z izpodbijanim sklepom še ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče. Dejstva glede obsega pripadajočega zemljišča tako še niso odločilna, temveč bodo ta vprašanja vsebinsko presojana v končni odločbi, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je strokovna podlaga, elaborat za evidentiranje sprememb v evidenci katastra nepremičnin z dne 15. 3. 2024, ki jo je izdelala sodna izvedenka za geodezijo A. A., primerna za izvedbo sprememb v katastru nepremičnin (I. točka izreka sklepa). Geodetski upravi Republike Slovenije je naložilo evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin in obvestitev sodišča o vpisu sprememb (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje nasprotna udeleženka. Navaja, da je sklep vsebinsko nesprejemljiv in neobrazložen. Iz obrazložitve ne izhaja, zakaj sodišče meni, da je elaborat primeren. Zgolj navedba, da je izdelan skladno s pravili stroke in znanosti, upoštevajoč zakonodajo, ne zadošča. Sklep nima vsebinske obrazložitve, zato ji je kršena pravica do izjave. Iz poročila z dne 15. 3. 2024, ki ga sodišče šteje za primernega, ne izhaja, na kakšni podlagi je bilo izdelano, tako da odločitve tudi na ta način ni mogoče preizkusiti. Večkrat je izrazila stališče, da pripadajočega zemljišča ni mogoče širiti izven območja, ki je potrebno in nujno za funkcioniranje stavbe, zato elaborat v delu, ki ta potrebni in nujni del presega, ni primeren. Izvedenka ni pojasnila, zakaj sta parceli 2299/20 in 2299/37 v elaboratu obarvani rumeno. Če to predstavlja pripadajoče zemljišče, se s tem ne strinja, saj ne odraža površine, ki bi bila nujno potrebna. Res bo obseg pripadajočega zemljišča predmet končne odločitve, vendar to ni razlog, da sodišče ob njenem nasprotovanju izvedenskemu poročilu v sklepu ni navedlo, na kakšen način se ta strokovna podlaga evidentira v katastru in kaj sploh bo predmet vpisa v kataster. Sodišče torej ni odgovorilo na pomisleke nasprotne udeleženke, ki se ne nanašajo na obseg pripadajočega zemljišča, temveč na vprašanje same strokovne podlage in njene primernosti. Nasprotna udeleženka še opozarja, da je predlagala postavitev novega izvedenca, sodišče pa o tem ni navedlo ničesar in je tudi to vprašanje ostalo neodgovorjeno. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Udeleženka Občina B. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep predstavlja vmesni procesni sklep, izdan na podlagi šestega odstavka 13. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1), s katerim sodišče ugotovi, da je elaborat primerna strokovna podlaga za katastrski vpis. Ta presoja zajema le pravilnost glede skladnosti elaborata z dejanskim stanjem v naravi oziroma s tehničnimi pravili priprave elaboratov (Pravilnik o evidentiranju podatkov zemljiškega katastra). 1

6. Sodišče je zaključek o primernosti elaborata utemeljilo na ugotovitvi, da je elaborat narejen skladno s pravili znanosti in stroke, upoštevajoč veljavno zakonodajo, predvsem Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin ter navodila, obvestila in metodologijo Geodetske uprave Republike Slovenije. Za neutemeljene se tako izkažejo pritožbene navedbe, da sodišče ni navedlo podlage za izdelavo elaborata in vsebinskih razlogov za svojo odločitev.

7. Da elaborat kot tak, to je v smislu njegove oblike, sestavin, zahtevane vsebine in skladnosti z dejanskim stanjem v naravi, ne bi bil izdelan skladno s pravili stroke ter veljavnimi predpisi, nasprotna udeleženka konkretno niti ne trdi, temveč v pripombah in v pritožbi izraža nestrinjanje z vsebinskimi zaključki izvedenke o obsegu pripadajočega zemljišča. S takimi navedbami v tej fazi postopka ne more uspeti, saj se z izpodbijanim sklepom še ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče. Dejstva glede obsega pripadajočega zemljišča tako še niso odločilna, temveč bodo ta vprašanja vsebinsko presojana v končni odločbi, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

8. Slediti tudi ni mogoče pritožbeni navedbi, da ni jasno, na kakšen način se bo elaborat evidentiral v katastru in kaj sploh bo predmet vpisa v kataster. Izvedenka je namreč v elaboratu zaradi ugotovitve, da parkirišče, ki ga uporabljajo stanovalci stavbe, delno sega na parcelo 2299/17, to parcelo po navodilu sodišča razparcelirala na novi parceli 2299/40 in 2299/41 z mejo, ki poteka po liniji označenih parkirnih mest. Vpis v kataster bo zajemal to parcelacijo, pri čemer je sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da je med postopkom dolžno po 12. in 13. členu ZVEtL-1 poskrbeti za ureditev podatkov v katastru, saj sicer kasnejše končne odločitve v katastru in zemljiški knjigi ne bo mogoče realizirati.

9. S tem, ko je sodišče elaborat štelo za primeren za izvedbo sprememb v katastru nepremičnin, je implicitno zavrnilo tudi zahtevo nasprotne udeleženke po imenovanju novega izvedenca. Pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da zgolj vsebinsko nestrinjanje nasprotne udeleženke z izdelanim mnenjem ni razlog za postavitev drugega izvedenca, saj se dokazovanje z drugim izvedencem lahko izvede le v primeru, če je izdelano mnenje nejasno, nepopolno, v nasprotju s samim seboj ali z raziskanimi okoliščinami, če so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem ali dopolnitvijo mnenja (prim. drugi in tretji odstavek 254. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1, in 3.členom ZVEtL-1). Take okoliščine v predmetni zadevi niso podane, saj je elaborat po že obrazloženem izdelan vestno, skrbno in v skladu s pravili stroke.

10. Sodišče prve stopnje je torej v izpodbijanem sklepu navedlo zadostne razloge za pravno pomembna dejstva, ki omogočajo preizkus sklepa, zato pritožbeno uveljavljana kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3.členom ZVEtL-1 ni podana. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3.členom ZVEtL-1 pazi po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1).

11. Nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP, 40. in 42. členom ZNP-1 ter 3. členom ZVEtL-1).

1 Prim. npr. VSL sklepi III Cp 676/2024 z dne 5. 6. 2024, II Cp 2198/2023 z dne 30. 1. 2024, II Cp 943/2022 z dne 18. 8. 2022, I Cp 47/2022 z dne 25. 3. 2022 in drugi.