Appeal dismissed because it challenged the appellate court's remand reasons, not the remand itself.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appellant's appeal against the appellate court's decision to vacate the first-instance judgment and remand the case for a new trial. The appellant argued procedural violations and insufficient reasoning, but the court held that the appeal was procedurally improper. The court ruled that under the Code of Civil Procedure, an appeal against a remand order can only challenge the specific reasons for remanding the case to the first instance, not the substantive grounds for vacating the original judgment.
Legislator headnote
AI generated357.a(2) ZPP; 347(1,2), 354(2), 355(1) ZPP: An appeal against a second-instance court's decision to vacate a first-instance judgment and remand the case for a new trial is admissible only if it challenges the specific reasons for the remand, not the reasons for vacating the original judgment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne.
[JEDRO]
S pritožbenimi navedbami tožnik povsem zgreši dovoljen okvir pritožbe, ki je namenjena izpodbijanju razlogov sodišča druge stopnje za vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, in ne izpodbijanju razlogov odločitve sodišča druge stopnje, torej razlogov, zaradi katerih je razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za razveljavitev sklepov o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 7. 2022 in 15. 9. 2022, za razveljavitev sklepov o prepovedi opravljanja dela z dne 4. 7. 2022 in 24. 8. 2022, za ugotovitev trajanja delovnega razmerja od 6. 10. 2022 do 23. 5. 2023 in od 5. 7. 2023 do 29. 2. 2024, reparacijo v tem obdobju ter denarno povračilo v višini 15.437,40 EUR ter povračilo stroškov postopka.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje ter odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.
3. V obsežni pritožbi zoper sklep sodišča druge stopnje se tožnik uvodoma sklicuje na razloge pritožbe iz 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list Republike Slovenije št. 26/99 in nadal.), v nadaljevanju pa navaja, da je sodišče druge stopnje odločilo nerazumno hitro, da je bila s tem kršena pravica do sodnega varstva tožnika in da je bil neenakopravno obravnavan v primerjavi z zadevo A. A. ter B. B., da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do številnih navedb tožnika v pritožbi, ki jih je očitno prezrlo, da odločitev sodišča druge stopnje ne vsebuje ustrezne argumentacije in ne dosega standarda obrazloženosti, da je zaradi tega podana tudi bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP itd. Nato s sklicevanjem na izpovedi prič in listine utemeljuje tudi napačne materialnopravne zaključke sodišča druge stopnje. Te navedbe predstavljajo bistveni del pritožbe in se prepletajo z navedbami o očitkih pomanjkljive obrazložitve. Meni, da je že sodišče prve stopnje preložilo trditveno in dokazno breme na tožnika, kar ni utemeljeno. S tem v zvezi očita sodiščema druge in prve stopnje kršitev razpravnega načela, zlasti 7. in 212. člena ZPP. Izpodbijani sklep naj bi toženko napotil, da poda povsem nove navedbe, mimo dosedanjih navedb in predlaganih dokazov, zaradi česar naj bi bil nezakonit. Sodišče toženki ne more svetovati in dodatno nalagati določenih trditev oziroma predlaganja določenih dokazov. Odločitev sodišča druge stopnje pelje v ustvarjanje dokaznega in trditvenega presežka pred sodiščem prve stopnje v ponovnem sojenju, kar je nepravilno in krši pravila o razpravnem načelu. Na koncu pritožbe tožnik s povzemanjem zakonskih določb ponovno navede, da bi moralo sodišče druge stopnje odločiti na način, da bi kršitve samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP), samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali samo opravilo novo sojenje (drugi odstavke 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP). Po vsebini bi moralo odločiti o tožbenem zahtevku.
4. V odgovoru na pritožbo toženka prereka pritožbene navedbe in med drugim navaja, da tožnik polemizira o stvareh, ki ne morejo biti predmet pritožbe.
5. Pritožba ni utemeljena.
6. Po drugem odstavku 357.a člena ZPP se sme sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilno postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).
7. Prepis tega zakonskega teksta tožnik pravilno povzema v uvodu in na koncu pritožbe, vendar vsebinskih razlogov pritožbe v ničemer ne poveže s to določbo. Tožnikova pritožba namreč uveljavlja le nasprotovanje odločitvi sodišča druge stopnje po vsebini, pomanjkljivo obrazložitev ter kršitev razpravnega načela.
8. S pritožbenimi navedbami tožnik povsem zgreši dovoljen okvir pritožbe, ki je namenjena izpodbijanju razlogov sodišča druge stopnje za vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje in ne izpodbijanju razlogov odločitve sodišča druge stopnje, torej razlogov zaradi katerih je razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje. Tožnik v pritožbi sploh ne navede konkretnih razlogov za to, da bi moralo sodišče druge stopnje (če že šteje, da je prišlo do zmotne uporabe materialnega prava, ki narekuje dodatno ugotavljanje dejstev) samo dopolniti dokazni postopek v smeri ugotovitve, kaj konkretno je v. d. predstojnika C. C. ugotovila 21. 6. 2022 in kaj 29. 6. 2022 ter kdaj je ob upoštevanju nakaznih materialnopravnih izhodišč sodišča druge stopnje ugotovila razlog za podajo odpovedi.
9. Predvsem pa pritožba v ničemer konkretno ne napada razlogov vračanja zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Te razloge je sodišče druge stopnje podalo v 23. točki obrazložitve in pri tem navedlo, da dejstva, od katerih je odvisna odločitev o zahtevku glede trajanja delovnega razmerja po nezakoniti odpovedi, razliki v plači za čas prepovedi opravljanja dela, reparaciji in denarnem povračilu ne morejo biti prvič predmet ugotavljanja pred pritožbenim sodiščem.
10. Glede na navedeno je vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (četrti odstavek 357.a člena ZPP).
11. Odločitev je bila sprejeta soglasno.