Labor court dismisses appeal against default judgment where plaintiff's service via home locker was legally valid.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe, tožeči stranki pa je dolžna v roku 8 dni povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

[JEDRO]

Toženec v 15 dneh ni dvignil pošiljke, zato mu je vročevalec po poteku tega roka pustil pošiljko v hišnem predalčniku, skladno z opozorilom na obvestilu pa se je štelo, da mu je bila tožba vročena s 13. 9. 2024, ko se je iztekel 15-dnevni rok za dvig pošiljke.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razveljavilo izredno odpoved, ugotovilo, da tožniku ni prenehalo delovno razmerje dne 31. 5. 2024, ampak mu traja do 14. 1. 2026. Toženki je naložilo, da tožnika pozove nazaj na delo, mu plača nadomestilo plače v znesku 1.253,90 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ga prijavi v sistem obveznih zavarovanj in mu povrne stroške postopka v višini 223,99 EUR.

2. Toženec se pritožuje zoper navedeno zamudno sodbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Uveljavlja, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, ker je bil odsoten iz poslovnih prostorov od 25. 8. do 16. 9. 2024, zato se je šele takrat seznanil s tožbo. Odgovor na tožbo je vložil v 15 dneh od prejema in seznanitve. Tožba se vroča osebno. Ker gre za pravno osebo, bi se morala vročiti osebi, pooblaščeni za sprejem pisanj, delavcu ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu. Če bi bil ta poskus neuspešen, bi se lahko obvestilo pustilo v hišnem predalčniku. Zaradi nepravilne vročitve mu je bila kršena pravica do poštenega postopka in obrambe. Ker se je s tožbo seznanil šele 16. 9. 2024, je odgovor na tožbo pravočasen, zato predlaga razveljavitev zamudne sodbe in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbi. Izpostavlja, da je toženec fizična in ne pravna oseba. O tem, kdaj se šteje pošiljka za vročeno, je bil poučen, saj to izhaja tudi iz ovojnice, toženec pa ne navaja, da bi bila slednja poškodovana. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, in pri preizkusu po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev pravil postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, prav tako je pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Skladno s prvim odstavkom 318. člena ZPP sodišče izda zamudno sodbo, če tožena stranka v roku ne odgovori na tožbo, katera ji je bila pravilno vročena v odgovor in ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, utemeljenost tožbenega zahtevka pa izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, pa niso v nasprotju s predloženimi dokazi ali z dejstvi, ki so splošno znana.

7. Toženec neutemeljeno uveljavlja, da mu je bila tožba vročena v odgovor dne 16. 9. 2024 in ne dne 13. 9. 2024. Iz vročilnice (list. št. 6) izhaja, da se je tožba vročala na registriranem naslovu toženca. Ker toženec v času vročitve (29. 8. 2024) ni bil prisoten na uradno registriranem naslovu, prav tako ni bila prisotna oseba pooblaščena za sprejem pošte, je bil poskus osebne vročitve neuspešen, zato je vročevalec v hišnem predplačniku pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pošiljka, in rok 15 dni, v katerem jo mora dvigniti. Toženec v 15 dneh ni dvignil pošiljke, zato mu je vročevalec po poteku tega roka pustil pošiljko v hišnem predalčniku, skladno z opozorilom na obvestilu pa se je štelo, da mu je bila tožba vročena s 13. 9. 2024, ko se je iztekel 15-dnevni rok za dvig pošiljke.

8. Očitek o kršitvi pravice do poštenega sojenja in obrambe je neutemeljen. Tožencu je bila tožba pravilno vročena v odgovor. O tem, s katerim datumom se šteje, da mu je pričel teči rok za odgovor na tožbo, je bil toženec ustrezno poučen, poleg tega ga v tem postopku zastopa pooblaščenec, odvetniška družba, zato se neutemeljeno sklicuje na zmoto (ignorantia iuris nocet).

9. Izpolnjeni so tudi vsi ostali pogoji za izdajo zamudne sodbe iz prvega odstavka 318. člena ZPP, čemur toženec niti ne oporeka, zato je sodišče prve stopnje pravilno izdalo zamudno sodbo.

10. Na podlagi vsega navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbe, tožniku pa je dolžan povrniti stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tožniku v okviru priglašenih stroškov, upoštevaje Odvetniško tarifo priznalo 375 točk za sestavo odgovora na pritožbo in 7,5 točk za materialne stroške, skupaj 382,5 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 229,50 EUR, povečano za 22 % DDV pa 279,99 EUR.