Social court dismisses pension claim as military service in Serbia does not count as insured period.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Labour and Social Court dismissed the plaintiff's appeal against the first-instance judgment denying a proportional invalidity pension. The plaintiff argued that his military service in the Republic of Serbia should be recognized, while the court found the appeal lacked specific legal grounds. The court ruled that military service without prior contribution payments does not constitute an insured period under the bilateral social security agreement.
Legislator headnote
AI generated42. and 44. paragraphs of the Law on Pension Insurance; Military service without contribution payments does not constitute an insured period for pension eligibility.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Doba, ki jo je tožnik dopolnil s služenjem v vojski v Republiki Srbski, ni izenačena z zavarovalno dobo, za katero je značilno plačilo prispevkov, temveč gre za dobo, ki se všteva v pokojninsko dobo le v državi, v kateri je priznana.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 25. 1. 2024 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 6. 9. 2023, ter da se tožniku prizna pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine.
2. Zoper takšno sodbo se laično pritožuje tožnik. Opozarja, da je že dolgo deležen tuje oskrbe in mu je nelogično, da ga sodišče povprašuje po službi. Vse to je politična zarota toženca in bosanske politike. Pri tem se sprašuje, kako je lahko znanec, ki je rojen leta 1957 prejel slovensko starostno pokojnino, v Republiki Srbski pa ima minimalno starostno pokojnino.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožba je laična in ne vsebuje izrecne navedbe zakonskih pritožbenih razlogov, vsebuje pa pritožbene navedbe in predlog, da sodišče spremeni izpodbijano sodbo in tožniku prizna pravico do sorazmerne invalidske pokojnine. Pritožbeno sodišče je takšno pritožbo dolžno preizkusiti v delu, v katerem pritožnik ni uspel (prvi odstavek 350. člena ZPP) in to v okviru uradnega preizkusa - torej glede pravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevanih niti drugih procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.
5. Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 25. 1. 2024 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 6. 9. 2023, s katerima je bila zahteva za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine tožniku zavrnjena.
6. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je pritožnik od 24. 3. 2023 razvrščen v II. kategorijo invalidnosti, ker je njegova delovna zmožnost za opravljanje svojega poklica zmanjšana za več kot 50 %, za drugo delo s polnim delovnim časom pa ni zmožen brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let. Toženec je zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine zaradi neizpolnjevanja pogoja minimalne pokojninske dobe. 1
7. Tožnik v tem socialnem sporu ne izpodbija kategorije invalidnosti, vzroka niti datuma invalidnosti, kot je bila ugotovljena pri bosanskem nosilcu invalidskega zavarovanja na podlagi zahteve tožnika z dne 17. 3. 2023. Sporna mu je le pokojninska doba, ki pa je bila, na kar opozori sodišče v 8.točki obrazložitve, že pravnomočno ugotovljena v sodnih postopkih pod opr. št. II Ps 254/2012 in XII Ps 354/2019. 2
8. Pritožbeno sodišče sprejema kot pravilno opredelitev sodišča v 6. točki glede minimalne pokojninske dobe, ki bi jo moral tožnik skladno z določili 42. oziroma 44. člena ZPIZ-2 izpolniti. Pravilen je dokazni zaključek sodišča v 8. točki obrazložitve, da ima tožnik upoštevajoč podatke, evidentirane v matični evidenci zavarovancev, 5 let, 10 mesecev in 14 dni skupne pokojninske dobe, zaradi česar upoštevajoč 41. člen ZPIZ-2, ne izpolnjuje pogoja minimalne pokojninske dobe 14 let in 8 mesecev. Tožniku se delovna doba od 1. 4. 1992 do 1. 3. 1996 v skladu z 20. členom Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Ur. l. RS, št. 37/08 - MP 10/08) ne šteje kot zavarovalna doba iz 10. točke 1. člena Sporazuma, zaradi česar je tuji nosilec zavarovanja ni potrdil v obrazcu BiH/SI 25. Doba, ki jo je tožnik dopolnil s služenjem v vojski v Republiki Srbski, pa ni izenačena z zavarovalno dobo, za katero je značilno plačilo prispevkov, temveč gre za dobo, ki se všteva v pokojninsko dobo le v državi, v kateri je priznana. 3
9. Upoštevajoč obrazloženo pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi oziroma razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).
1 Zavarovanec lahko pridobi pravico do invalidske pokojnine, če izpolnjuje tudi pogoj minimalne pokojninske dobe, opredeljene v 42. do 44. členu ZPIZ-2.
2 Priloga B1 do B6.
3 V BiH, kar je pravnomočno ugotovljeno v sodbi opr. št. XII Ps 354/2019.