Appeal dismissed; dispute between public institute and economic interest association is not a commercial dispute.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

GIZ ni gospodarska družba, zato spor ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za gospodarski spor.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom se je Okrožno sodišče v Ljubljani izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej pravdni zadevi.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ker je javni zavod, toženec pa je samostojna pravna oseba, predmetni spor predstavlja gospodarski spor po 481. členu ZPP, za katerega je po 7. točki drugega odstavka 32. člena ZPP ne glede na vrednost spora pristojno okrožno sodišče. Predlaga spremembo sklepa z ugotovitvijo, da je za odločanje v tej pravdni zadevi stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani (oddelek za gospodarsko sodstvo).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. ZPP v 1. točki prvega odstavka 481. člena po subjektivnem kriteriju 1 med gospodarske spore uvršča spore, v katerih sta obe stranki: gospodarska družba, zavod (vključno javni zavod), zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da gre za tak primer tudi v konkretni zadevi.

5. Drži sicer, da ima tožnik pravno subjektiviteto javnega zavoda, ni pa mogoče slediti uveljavljanju, da subjektivni kriterij izpolnjuje tudi toženec, ki je organiziran kot gospodarsko interesno združenje. Po prvem odstavku 563. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) gospodarsko interesno združenje ustanovijo gospodarske družbe. Gre za pravno osebo, vpisano v sodni register (prvi odstavek 565. člena ZGD-1), ki ni gospodarska družba. Katalog pravnih oseb, ki so gospodarske družbe, je namreč zaključen in obsega le družbe z neomejeno odgovornostjo, komanditne družbe, tihe družbe, družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe, komanditne delniške družbe in evropske delniške družbe (tretji odstavek 3. člena ZGD-1). Toženec ni organiziran v nobeni od teh pravnih oblik in mu tretji odstavek 3. člena ZGD-1 ne podeljuje lastnosti gospodarske družbe, prav tako nima pravne oblike zavoda ali zadruge, ni država ali samoupravna lokalna skupnost. Obravnavana zadeva torej ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za gospodarski spor, glede na vsebino tožbe pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi ne gre za spor po 482., 483. ali 484. členu ZPP, ki so kot gospodarski opredeljeni na podlagi kavzalnih 2 in atrakcijskih 3 kriterijev. 4

6. Predmetni spor tako nima narave gospodarskega spora, pristojnost okrožnega sodišča pa tudi ni utemeljena s katerim od kriterijev po drugem odstavku 32. člena ZPP in tudi ne z vrednostjo spornega predmeta, ki ne presega 20.000 EUR (prvi odstavek 32. člena ZPP), kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.

7. Odločitev o stvarni nepristojnosti okrožnega sodišča je tako pravilna. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je tožnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Prim. Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 3. knjiga, stran 737.

2 Upoštevajoč vsebino spornega razmerja oziroma vprašanje, ali gre za razmerje, nastalo na podlagi gospodarskega pravnega posla ali gospodarskih odnosov; prim. Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 3. knjiga, strani 736 do 741.

3 Uporaba pravil o postopku v gospodarskem sporu za sospornike.

4 Prim. VSL Sklep Rg 82/2018 z 10. 4. 2018, VSL Sklep Rg 496/2015 s 23. 12. 2015, VSL sklep Rg 441/2015 s 14. 11. 2015, VSL sklep I R 57/2014 z 9. 9. 2014.