Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep X DoR 141/2024-5 ECLI:SI:VSRS:2025:X.DOR.141.2024.5 AI generated

Supreme Court allows review on retroactive tax law change violating trust protection rights.

Case Number VSRS Sklep X DoR 141/2024-5
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia partially allowed a review request regarding a tax dispute over capital gains. The taxpayer argued that a 2020 tax law amendment violated their right to trust protection by applying a higher 10% rate instead of the previously established 5% rate for assets held over 15 years. The court found the review admissible only for the specific question of whether the legislative change infringed upon the taxpayer's constitutional right to trust protection, while dismissing the other two legal questions as not meeting statutory criteria.

Legislator headnote

AI generated

Article 2 of the Constitution; Article 132 of the Income Tax Act: A change in tax legislation that alters established tax rates without a clear overriding public interest or adequate transition period may constitute a violation of the taxpayer's right to trust protection under Article 2 of the Constitution.

Keywords

AI generated
retroactive tax law trust protection rights capital gains tax constitutional review tax predictability legislative amendment supreme court review

Cited Legislation

AI generated
Article 2 of the Constitution
Article 132 of the Income Tax Act
Article 367.a paragraph 1 of the Code of Civil Procedure
Article 22 paragraph 1 of the Administrative Procedure Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je bilo v konkretnem primeru poseženo v tožnikovo pravico iz 2. člena Ustave (varstvo zaupanja v pravo), upoštevajoč dejstvo, da sprememba ZDoh-2 ni uredila ustreznega prilagoditvenega obdobja in ni zasledovala jasnega prevladujočega javnega interesa?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je bilo v konkretnem primeru poseženo v tožnikovo pravico iz 2. člena URS (varstvo zaupanja v pravo), upoštevajoč dejstvo, da sprememba ZDoh-2 ni uredila ustreznega prilagoditvenega obdobja in ni zasledovala jasnega prevladujočega javnega interesa?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije 2402446 z dne 30. 4. 2021 (I. točka izreka) in odločilo o stroških upravnega spora (II. točka izreka).

2. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski davčni organ tožniku na podlagi njegove davčne napovedi odmeril davek od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2020. Tožnik je bil imetnik odsvojenih vrednostnih papirjev več kot 15 let in manj kot 20 let. Na podlagi spremembe ZDoh-2 (novela ZDoh-2V, ki se je začela uporabljati za davčna leta, ki so se začela s 1. 1. 2020) je davčni organ dobiček obdavčil po 10 % stopnji, četudi je pred letom 2020 za takšno dobo imetništva veljala davčna stopnja 5 %.

3. Iz obrazložitve pravnomočne sodbe izhaja, da je predmetna davčna obveznost nastala leta 2020, zato je skladno z načelom zakonitosti pri obdavčitvi treba uporabiti zakon, ki je veljal leta 2020. Sprememba davčne ureditve, ki se je začela uporabljati leta 2020, je bila objavljena 5. 11. 2019, zaradi česar je zagotavljala ustrezno obdobje za prilagoditev. Namen te spremembe je bila razbremenitev dohodka iz dela kot ukrep zagotavljanja konkurenčnosti Slovenije, kar utemeljuje obstoj javnega interesa. Predmetna sprememba zakonodaje pri tem ne posega niti v pridobljene niti v pričakovane pravice. Tožnik namreč ni pridobil pravice do obdavčitve po davčni stopnji 5 %, saj je ta veljala le za davčne obveznosti, nastale do leta 2019. Za davčne obveznosti, nastale leta 2020, pa je v tožnikovem primeru veljala davčna stopnja 10 %. Pri tem so določbe o spremembi davčne stopnje začele veljati po uveljavitvi novele ZDoh-2V, torej za naprej, zato ureditev nima retroaktivnih učinkov.

4. Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper pravnomočno sodbo vložil predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlagala dopustitev naslednjih pravnih vprašanj:

◦ Ali sta upravni organ in upravno sodišče pravilno uporabila 132. člen ZDoh-2, upoštevajoč že pridobljene pravice tožnika do obdavčitve po 5 % davčni stopnji?

◦ Ali gre v konkretnem primeru (ko je tožnik že prejel pravico do obdavčitve po 5 % davčni stopnji, nato pa je bil njegov kapitalski dobiček obdavčen po 10 % davčni stopnji) za poseg v že pridobljene pravice tožnika?

◦ Ali je bilo v konkretnem primeru poseženo v tožnikovo pravico iz 2. člena Ustave (varstvo zaupanja v pravo), upoštevajoč dejstvo, da sprememba ZDoh-2 ni uredila ustreznega prilagoditvenega obdobja in ni zasledovala jasnega prevladujočega javnega interesa?

5. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Gre namreč za pomembno pravno vprašanje, z odgovorom na katerega bo Vrhovno sodišče lahko nadalje dodatno razložilo svoja stališča glede neprave retroaktivnosti na področju davčnega prava in s tem povezane potrebe po predvidljivosti davčnih razmerij.

7. Glede preostalih dveh vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).