Court dismisses appeal as no legal basis exists for authorities to notify clients of their right to propose a lawyer.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Po določbah ZBPP ni pravne podlage, da bi upravni organ moral prosilca za brezplačno pravno pomoč posebej opozarjati na njegovo pravico, da predlaga odvetnika, ki ga bo zastopal oz. da bi stranko moral pozivati k temu, naj predlaga odvetnika.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da se odločba opr. št. BPP 232/2023-4 z dne 20. 4. 2023 spremeni tako, da se za izvajanje brezplačne pravne pomoči določi odvetnica A. A. iz Murske Sobote.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je bila z odločbo opr. št. BPP 232/2023-4 z dne 20. 4. 2023 upravičenki (v tem upravnem sporu tožeči stranki) dodeljena redna brezplačna pravna pomoč za zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v nepravdnem postopku Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. II N 211/2022. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bila določena odvetnica B. B. iz Ormoža, ki pa je bila s sklepom opr. št. BPP 232/2023-10 z dne 10. 7. 2024 razrešena. V skladu s 30. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je organ za brezplačno pravno pomoč za izvajanje brezplačne pravne pomoči določil odvetnico A. A. iz Murske Sobote.

3. Tožeča stranka se z odločitvijo upravnega organa ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da so ji bile kršene vse pravice in zakoniti roki ter možnost, da se o odvetniku ali odvetnici, ki jo bo v bodoče zastopala, sama odloči. Navaja, da je po pošti prejela poziv upravnega organa, da se v treh dneh izreče o izbiri novega odvetnika. Pošto je prejela v četrtek, od tridnevnega roka ji ostal samo petek, edini delovni dan, ko je lahko iskala novega odvetnika. Preden pa je poslala odgovor na poziv, je upravni organ že odločil o postavitvi novega odvetnika brez njenega soglasja. Poudarja, da je tridnevni rok nesmiseln in da dejansko ni imela možnosti, da bi si poiskala zastopnika, s katerim bi "imela skupen jezik", zato želi, da se ji po zakonu omogoči normalen rok. V tožbi smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne upravnemu organu v ponovni postopek, v katerem si bo lahko v razumnem roku poiskala novega odvetnika.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis.

5. Tudi stranka z interesom odvetnica A. A. na vročeno tožbo, ni odgovorila.

6. V predmetni zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je podlaga za sprejem odločitve sodišča ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Predmet presoje v predmetni zadevi je namreč pravica do izbire odvetnika na podlagi 30. člena ZBPP in ustreznost postavljenega roka za izjavo o izbiri. Sporno je torej izključno pravno vprašanje. V takem primeru prvi odstavek 59. člena ZUS-1 daje sodišču izrecno pooblastilo, da lahko o zadevi odloči brez glavne obravnave.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Med strankama je sporno ali je tožena stranka kršila pravico tožeče stranke, da si sama izbere odvetnika, ki bo zanjo izvajal storitve brezplačne pravne pomoči in ali je sodišče določilo nerazumen/neprimeren rok za posredovanje izjave o izbiri.

9. Tožeča stranka v predmetnem upravnem sporu izpodbija odločbo tožene stranke opr. št. 232/2023-11 z dne 10. 7. 2024 o določitvi nove odvetnice kot izvajalke storitev brezplačne pravne pomoči zaradi razrešitve prej postavljene odvetnice z odločbo opr. št. BPP 232/2023-4 z dne 20. 4. 2023. Z izbiro upravnega organa se tožeča stranka ne strinja, ker si želi novega zastopnika izbrati sama. Da lahko to stori, pa potrebuje daljši rok, kot ji ga je namenil upravni organ (tri dni).

10. Prvi odstavek 30. člena ZBPP določa, da si prosilec lahko sam izbere osebo, pooblaščeno za izvajanje brezplačne pravne pomoči, in jo navede v prošnji za brezplačno pravno pomoč. Če tega ne stori, osebo določi pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po uradni dolžnosti po abecednem redu s seznama, ki ga organu za vsak območni zbor posebej predloži Odvetniška zbornica Slovenije (drugi odstavek 30. člena ZBPP). Deveti odstavek 30. člena ZBPP določa, da sme pristojni organ za brezplačno pravno pomoč na zahtevo upravičenca odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika ter da namesto razrešenega odvetnika postavi drugega.

11. V obravnavani zadevi je tožeča stranka dne 17. 6. 2024 upravnemu organu posredovala preklic pooblastila za zastopanje v zadevi II N 211/2022, zaradi nestrokovnosti in nelojalnega sodelovanja s postavljeno odvetnico. Upravni organ je, po prejemu izjave odvetnice, ki je vsebovala njeno soglasje glede predlagane razrešitve, sledil zahtevi tožeče stranke in na podlagi devetega odstavka 30. člena ZBPP sprejel sklep BPP 232/2023-10 z dne 10. 7. 2024 o razrešitvi postavljene odvetnice.

12. Dne 3. 7. 2024 je tožena stranka tožeči stranki posredovala dopis, s katerim jo je pozvala, da se v roku treh dni izjavi, koga predlaga za novega odvetnika in opozorila, da bo v primeru, če v navedenem roku ne odgovori, upravni organ po uradni dolžnosti sam določil novega odvetnika.

13. Dopis je bil tožeči stranki vročen v četrtek dne 4. 7. 2024, rok treh dni je tako začel teči v petek 5. 7. 2024 in se je iztekel v ponedeljek dne 8. 7. 2024, na prvi delovni dan, ko je stranka imela možnost oddati priporočeno pošto. Tožeča stranka je za izbiro odvetnika imela dva delovna dneva (petek in ponedeljek) ter vikend (soboto in nedeljo).

14. Odgovor na dopis je tožeča stranka priporočeno po pošti poslala v torek dne 9. 7. 2024, torej en dan po poteku roka, posledično je tožena stranka odločila o izbiri odvetnika po uradni dolžnosti z izpodbijano odločbo.

15. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka tožeči stranki dala možnost izjave o izbiri odvetnika, čeprav iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS izhaja, da k temu ni zavezana. Vrhovno sodišče je v sodbi I Up 342/2005 z dne 24. 3. 2005 izrecno poudarilo, da po določbah ZBPP ni pravne podlage, da bi upravni organ moral prosilca za brezplačno pravno pomoč posebej opozarjati na njegovo pravico, da predlaga odvetnika, ki ga bo zastopal oz. da bi stranko moral pozivati k temu, naj predlaga odvetnika. Možnost, da stranka predlaga odvetnika izhaja iz zakona, prosilec pa lahko to možnost izkoristi ali ne.

16. V skladu z drugim odstavkom 99. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je tožena stranka tožeči stranki glede na okoliščine primera postavila tridnevni rok. Rok, ki ga določi uradna oseba, ki vodi postopek se lahko podaljša na prošnjo, ki jo vloži stranka pred iztekom roka, če so podani opravičeni razlogi za podaljšanje (tretji odstavek 99. člena ZUP). 1 V obravnavanem primeru to pomeni, da bi tožeča stranka v roku treh dni lahko podala predlog za podaljšanje tridnevnega roka. Predlog bi morala poslati priporočeno po pošti najkasneje na dan izteka roka, to je bilo v ponedeljek dne 8. 7. 2024. Tožeča stranka je odgovor na dopis, v katerem je smiselno predlaga podaljšanje roka, poslala dan po poteku roka, to je v torek dne 9. 7. 2024. Upravni organ je pisanje prejel dne 11. 7. 2024, torej dan za tem, ko je že izdal izpodbijano odločbo (dne 10. 7. 2024). Iz tega izhaja, da upravni organ pisanja tožeče stranke ni mogel upoštevati zaradi zamude postavljenega roka in ker je pisanje prejel en dan po izdaji izpodbijane odločbe.

17. Ker je odločitev upravnega organa pravilna in zakonita in so po zgoraj obrazloženem tožbene navedbe neutemeljene, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

1 Tako sklep Višjega sodišča v Celju Cp 675/2008 z dne 20. 3. 2009 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani VSL II Cp 1076/2021 z dne 8. 7. 2021 in Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2020, 1. knjiga, str. 608, 609.