Appeal dismissed; first instance court correctly did not need to rule on parcelation content for procedural admissibility.

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu (razdelek A izreka) potrdi.

[JEDRO]

Do same vsebine zadeve oziroma do materialnopravne pravilnosti parcelacije se prvostopenjskemu sodišču (še) ni bilo treba opredeljevati, saj to za sprejem izpodbijane odločitve - da je elaborat geodetske storitve sodnega izvedenca geodetske stroke primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin, ni bilo pravno pomembno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: A .) sklenilo, da je elaborat geodetske storitve sodnega izvedenca geodetske stroke primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin (I.), GURS je naložilo, da po pravnomočnosti sklepa prioritetno evidentira spremembe v katastru nepremičnin v skladu z elaboratom, tako da evidentira parcele št. 108/5, 108/6, 124/57, 124/58, 124/59, 124/60, 124/62 in 124/68, vse k. o. X, ter meje med temi parcelami kot urejene, mejne točke, v katerih se meje novih stikajo z mejami obstoječih parcel, pa kot delno urejene (II.), in B .) odločilo, da se predlog A. A., B. B., C. C. in D. C. z dne 5. 3. 2024 za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu M. ulica 18 in 20 (ID znak 0000-295), obravnava ločeno pod novo opravilno številko, pri čemer sta predmet ločenega postopka novo nastali parceli št. 124/58 in 124/62, obe k. o. X.

2. Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe na naslovu M. ulica 28 je vložila pritožbo zoper odločitev v razdelku A.) sklepa in predlaga njeno razveljavitev. Navaja, da je elaborat izdelan z namenom, da bo na njegovi podlagi izdan sklep o ugotovitvi pripadajočega zemljišča. Stranke imajo pravico podajati tudi vsebinske pripombe na elaborat, saj je ravno s parcelacijo določen obseg pripadajočega zemljišča. Sodišče je bilo zato dolžno že v sklepu o primernosti elaborata odgovoriti na pripombe udeležencev na elaborat, saj je sodišče odredilo izdelavo elaborata na podlagi očitno napačnih stališč, ki bodo podlaga za izdajo končnega sklepa. Ker tega sodišče ni naredilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju: ZVEtL-1) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1). Elaborat je primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru, ki bodo podlaga za končni sklep, če je parcelacija tudi materialnopravno pravilna. Torej mora temeljiti na pravilni uporabi določil ZVEtL-1, kar pa v primeru ne velja, saj v delu, kjer je bila deljena parcela 108/8, potek meje med bodočima parcelama 108/5 in 108/6 ne temelji na kriterijih za ugotovitev pripadajočega zemljišča, določenih v 43. členu ZVEtL-1. Sodišče je pri odreditvi parcelacije nekritično sledilo neizkazanim in neresničnim trditvam Občine, da urbanistični kriterij ni podan, zato elaborat ni primerna podlaga za izvedbo sprememb v katastru, saj nasprotuje kriterijem iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1, in ne more predstavljati podlage za izdajo končne odločbe.

3. Udeleženka Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe na naslovu M. ulica 22, se v odgovoru na pritožbo v celoti pridružuje navedbam pritožbe. Udeleženka Občina v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, udeleženca E. E. in F. E. v odgovoru predlagata, da se del parcele 124/62 k. o. X, določi kot pripadajoče zemljišče k stavbi, stoječi na parceli 114.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem pritožbenem postopku je predmet presoje odločitev, ali je elaborat izvedenca geodetske stroke primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin (šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1). V sedanji fazi postopka je presoja primernosti elaborata omejena na ugotavljanje, ali je ta izdelan skladno s pravili stroke in veljavno zakonodajo o evidentiranju nepremičnin. Takšno je ustaljeno stališče v sodni praksi. 1 Že sodišče prve stopnje pa je pravilno štelo, da navedbe v zvezi s samo vsebino zadeve oziroma pravicami na konkretnih nepremičninah za presojo izpodbijanega sklepa niso pravno relevantne. To bo stvar končne odločitve v obravnavani zadevi.

6. Zmotno je tako pritožbeno stališče, da naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členu ZNP-1, ker se ni opredelilo do vsebinskih pripomb pritožnice. Do same vsebine zadeve oziroma do materialnopravne pravilnosti parcelacije se prvostopenjskemu sodišču (še) ni bilo treba opredeljevati, saj to za sprejem izpodbijane odločitve ni bilo pravno pomembno. Da konkretni elaborat kot tak, to je glede njegove oblike in predpisanih sestavin, ne bi bil izdelan skladno s pravili stroke in veljavnimi predpisi, pa udeleženka v pritožbi niti ne trdi. Tudi sedaj podaja navedbe le glede same vsebine elaborata oziroma glede obsega samega pripadajočega zemljišča, kar pa upoštevaje pojasnjeno za presojo izpodbijanega sklepa ni pravno pomembno. Do teh pritožbenih trditev se zato višje sodišče ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člen ZPP).

7. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Višje sodišče ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP, oba v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1).

1 Na primer VSL sklepa I Cp 716/2023 in I Cp 1393/2020.