Administrative court dismisses claim for legal aid costs due to plaintiff's lack of standing as a party in the cost assessment procedure.

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

V skladu z ZBPP je stranka v postopku odmere nagrade in stroškov lahko samo izvajalec BPP, ki pristojni službi za BPP predloži izpolnjeno napotnico s stroškovnikom. Bistveno je, da se zakonska določba 40. člena ZBPP nanaša na izvajalca BPP. Stranka v postopku odmere stroškov zastopanja na podlagi odločbe BPP je tako lahko le izvajalec BPP, saj je z izdajo sklepa o odmeri stroškov odločeno o njegovem upravičenju, to je o pravici do priznanja nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje BPP.

V obravnavanem primeru bi tožnica kot upravičenka do BPP lahko imela aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu le, če bi imela v postopku odmere stroškov zastopanja položaj stranskega udeleženca4, česar pa v tožbi ne zatrjuje in ne izkazuje. Omenjeno dejstvo ne izhaja niti iz upravnega spisa.

[OBRAZLOŽITEV]

1. S sklepom št. Bpp 121/2022 z dne 1. 10. 2024 (v nadaljevanju izpodbijani sklepom) je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju tožena stranka) odvetnici A. A., priznalo stroške za nudenje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi napotnice št. Bpp 121/2022-1 v višini 1.855,80 EUR (1. točka izreka). V presežnem delu je predlog odvetnice za plačilo stroškov zavrnila (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožnici (v nadaljevanju tudi upravičenka do BPP) z odločbo opr. št. Bpp 121/2022 z dne 3. 5. 2022 odobrena BPP za pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem spor zoper delodajalca B., s.p., zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (zadeva opr. št. Pd 8/2022). Za nudenje BPP je bila določena odvetnica A. A.. Organ je odvetnici na podlagi stroškovnika in v skladu z Odvetniško tarifo priznal naslednje stroške: 3 x po 225 za pripravljalne vloge z dne 12. 9. 2022, 4. 11. 2022 in 16. 1. 2023 (tar. št. 16/2 v povezavi s 3. alinejo 1. b točke tar. št. 16 OT), 150 točk za pripravljalni narok dne 24. 11. 2022 (tar. št. 16/3 b OT) in 80 točk za odsotnost iz pisarne (četrti odst. 6. člena OT), 300 točk za zastopanje na prvem naroku dne 2. 3. 2023 (tar. št. 16/3 a OT), 300 točk za urnino (prvi odst. 6. člena OT) in 80 točk za odsotnost iz pisarne, 150 točk za zastopanje na naroku dne 3. 3. 2023 (tar. št. 16/3 b OT), 300 točk za urnino (prvi odst. 6. člena OT) in 80 točk za odsotnost iz pisarne, 2 x po 50 točk za vlogi (pripombe na izvedensko mnenje) z dne 20. 10. 2023 in 2. 2. 2024 (tar. št. 43/3 OT) ter 32,15 točk za materialne stroške (tretji odst. 11. člena OT), skupaj torej 2247,15 točk, kar glede na vrednost točke (0,60 EUR) znaša 1.348,29 EUR. Temu znesku je prištelo še kilometrino za pristop na naroke na relaciji Ljubljana - Novo mesto - Ljubljana v višini 172,86 EUR (3 x 2 x 67 km x 0,43 EUR) in 22% DDV v višini 334,65 EUR, kar skupaj znese 1.855,80 EUR. Predlog odvetnice za plačilo višjih stroškov je organ zavrnil. Odvetnici tako niso bili priznani stroški za poizvedbo na ZPKZ, soglasje k začetku postopka mediacije in umiku soglasja k mediaciji, višji stroški za pripravljalni narok dne 24. 11. 2022, porabljen čas med zastopanjem na naroku dne 2. 3. 2023 in 3. 4. 2023, višji stroški za vlogi z dne 20. 10. 2023 in 2. 2. 2024.

3. Tožnica (upravičenka do BPP) se z odločitvijo tožene stranke ne strinja, zato vlaga tožbo. Meni, da bi morala tožena stranka odvetnici priznati 300 točk za zastopanje na pripravljalnem naroku 24. 11. 2022 in ne le 150 točk, za vlogo z dne 3. 4. 2023 - vprašanja izvedencu bi ji morala priznati 225 točk ter za vlogi z dne 20. 10. 2023 in 2. 2. 2024 po 225 točk. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožbo in tožbi priložene dokumente je sodišče, na podlagi določbe prvega odstavka 19. člena ZUS-1 1 , poslalo odvetnici A. A. (stranka z interesom), ki pa je sodno pošiljko sodišču vrnila, saj meni, da ji je bila poslana le pomotoma. Na tožbo ni podala posebnega odgovora.

5. Tožba ni dovoljena.

6. V obravnavani zadevi tožnica s tožbo izpodbija II. točko izreka sklepa št. Bpp 121/2022 z dne 1. 10. 2024, s katerim je tožena stranka odvetnici A. A. zavrnila del stroškov, ki jih je odvetnica prigasila za izvajanje brezplačne pravne pomoči na podlagi napotnice št. Bpp 121/2022-1.

7. Sodišče tožbo v upravnem sporu vsebinsko obravnava le, če so izpolnjene vse predpostavke, ki jih za to predpisuje zakon. Vsak, ki zahteva sodno varstvo s tožbo v upravnem sporu, mora tako ves čas postopka izpolnjevati pogoje, predpisane v prvem odstavku 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. V skladu s 3. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma če po tem zakonu ne more biti stranka.

8. Lastnost stranke v upravnem sporu v procesnem smislu ureja ZUS-1 v 16. do 19. členu. V skladu s prvim odstavkom 17. člena ZUS-1 je lahko tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v 42. členu določa, da je lahko stranka v upravnem postopku vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Po 43. členu ZUP pa se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Oseba, ki ni bila stranka ali stranski udeleženec v upravnem postopku, lahko v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZUS-1 upravni spor sproži le, če najprej doseže, da ji upravni organ v postopku izdaje upravnega akta prizna položaj stranke, ali če ji upravni organ pravico do udeležbe v postopku izdaje upravnega akta zavrne. Status stranke v upravnem sporu je torej pogojen s položajem osebe v upravnem postopku 2 .

9. V obravnavani zadevi tožnica s tožbo izpodbija II. točko izreka sklepa, s katerim je tožena stranka odvetnici zavrnila del stroškov, ki jih je odvetnica uveljavljala za izvajanja brezplačne pravne pomoči na podlagi napotnice št. Bpp 121/2022-1. Glede tega sodišče poudarja, da je v skladu z ZBPP stranka v postopku odmere nagrade in stroškov lahko samo izvajalec BPP, ki pristojni službi za BPP predloži izpolnjeno napotnico s stroškovnikom (prvi in tretji odstavek 40. člena ZBPP). Bistveno je, da se zakonska določba 40. člena ZBPP nanaša na izvajalca BPP. Stranka v postopku odmere stroškov zastopanja na podlagi odločbe BPP je tako lahko le izvajalec BPP, saj je z izdajo sklepa o odmeri stroškov odločeno o njegovem upravičenju, to je o pravici do priznanja nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje BPP. 3

10. V obravnavanem primeru bi tožnica kot upravičenka do BPP lahko imela aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu le, če bi imela v postopku odmere stroškov zastopanja položaj stranskega udeleženca 4 , česar pa v tožbi ne zatrjuje in ne izkazuje. Omenjeno dejstvo ne izhaja niti iz upravnega spisa.

11. Ker tožnica kot upravičenka do BPP ne zatrjuje, da bi bila v postopku izdaje izpodbijanega sklepa na kakršenkoli način udeležena, torej ne kot stranka in ne kot stranski udeleženec, nima aktivne legitimacije za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, saj z izpodbijano II. točko izreka sklepa ni bilo odločeno o kakšni njeni pravici ali pravni koristi, je sodišče tožbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

12. Če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Prvi odstavek 19. člena ZUS-1 določa: Položaj stranke ima tudi oseba, ki bi ji bila odprava oziroma sprememba izpodbijanega upravnega akta v neposredno škodo, pa ne gre za osebo, ki v skladu s šestim odstavkom 143. člena ter drugim odstavkom 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZUP) ali vsebinsko enake določbe drugega predpisa, ki ureja postopek izdaje upravnega akta, ne bi mogla biti stranski udeleženec v upravnem postopku.

2 Predhodno priznan status stranke v upravnem postopku kot pogoj za vsebinsko obravnavanje tožbe izhaja tudi iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi I Up 106/2020 z dne 24. 2. 2021).

3 Tako tudi Sklep UPRS opr. št. I U 932/2021-12 z dne 2. 2 . 2023, 9. točka obrazložitve.

4 Ta bi mu glede na nedavno stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi I Up 239/2023 z dne 21. 8. 2024 sicer pripadal (11. točka obrazložitve sklepa).