Administrative court dismisses appeal when defendant issues new act and plaintiff fails to respond within deadline.

I. Postopek se ustavi.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Sodišče je tožnico seznanilo s svojimi ugotovitvami in jo pozvalo, naj sporoči, ali je z novo izdanim aktom zadovoljna, ali vztraja pri tožbi in v kakšnem delu vztraja pri tožbi. Ker tožnica na poziv sodišča ni podala izjave vse do izdaje tega sklepa, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek ustavilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da za poseg dograditve ... ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja ob upoštevanju točno določenih ukrepov, ki jih tudi našteje (I. točka izreka). Odločila je tudi, da odločba preneha veljati, če se nameravani poseg ne začne izvajati v petih letih od njene pravnomočnosti (II. točka izreka) in da v tem postopku niso nastali stroški (II. točka izreka).

2. Tožnica zoper prvo točko izreka vlaga tožbo, v kateri zahteva določene spremembe glede načina izvajanja izkopa in izvajanja transporta materiala, podrejeno predlagala odpravo izpodbijane odločbe ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Zahtevala je tudi povrnitev stroškov postopka. Predlaga tudi spremembo upravnega akta v zvezi z upravnim sporom na podlagi 273. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP).

3. Toženka je sodišču 9. 10. 2024 poslala obvestilo o izdaji nove odločbe, ki mu je priložila odločbo z dne 7. 10. 2024. Iz predložene odločbe izhaja, da je toženka na podlagi 273. člena ZUP z odločbo z dne 7. 10. 2024 s to tožbo izpodbijano odločbo nadomestila z novo izdano odločbo.

K I. točki izreka:

4. Če organ med sodnim postopkom izda drug upravni akt, s katerim spremeni ali odpravi izpodbijani upravni akt, mora to sporočiti sodišču, pri katerem je sprožen spor (prvi odstavek 39. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V tem primeru zahteva sodišče od tožnika, da mu v 15 dneh sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na spremenjeni oziroma novi upravni akt (drugi odstavek 39. člena ZUS-1). Če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sodišče postopek nadaljuje, sicer pa postopek s sklepom ustavi (tretji odstavek 39. člena ZUS-1).

5. Sodišče je na podlagi drugega odstavka 39. člena ZUS-1 seznanilo tožnico s svojimi ugotovitvami in jo pozvalo, naj sporoči, ali je z novo izdanim aktom zadovoljna, ali vztraja pri tožbi in v kakšnem delu vztraja pri tožbi. Hkrati je v skladu s tretjim odstavkom 39. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) opozorilo, da bo sodišče s sklepom ustavilo postopek, če v določenem roku ne bo nič izjavila. Ker tožnica na poziv sodišča ni podala izjave vse do izdaje tega sklepa, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek ustavilo.

K II. točki izreka:

6. Glede odmere stroškov procesno situacijo, ko organ med postopkom izda drug upravni akt in sodišče postopek ustavi, ureja peti odstavek 25. člena ZUS-1. Ta določa, da v primeru, če se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, ker je organ izdal upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, sodišče odloči o stroških postopka po prvem odstavku tega člena. Prvi odstavek 25. člena ZUS-1 določa, da če sodišče v upravnem sporu odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi, odloči o stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

7. Po drugem odstavku 163. člena ZPP mora stranka v zahtevi za povrnitev stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Tega pa tožnica v tožbi ni storila, zato je njen stroškovni zahtevek ostal neopredeljen. ZPP namreč razlikuje med različnimi vrstami stroškov, tožničin zahtevek pa stroškov ne opredeljuje niti po vrsti niti po višini, zato tožnica ni upravičena do povrnitve stroškov tega upravnega spora. Enako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v sklepih opr. št. I Up 621/2007 z dne 6. 2. 2008, opr. št. I Up 209/2007 z dne 21. 2. 2008 in opr. št. I U 320/2014 z dne 11. 2. 2015.