Appeal dismissed for lack of legal interest regarding process suspension and non-existence of appeal against cost rulings.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appellant's appeal against the first-instance court's decision to suspend the administrative proceedings and award costs. The appellant argued for a retrial but lacked standing to appeal the suspension since it benefited them, and no separate appeal exists for cost rulings under the Administrative Dispute Resolution Act. The court ruled that the appeal was inadmissible due to the absence of legal interest for the suspension and the statutory exclusion of appeals against cost decisions.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravnem sporu (ZUS-1); Zakon o pravdnem postopku (ZPP): An appeal against a ruling suspending administrative proceedings is inadmissible if the appellant has no legal interest, as the suspension benefits the appellant, and a separate appeal against a cost ruling is generally excluded by law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
V delu, v katerem pritožnica izpodbija sklep sodišča prve stopnje, s katerim je odločilo, da se postopek ustavi, pritožba ni dovoljena, saj zanjo pritožnica očitno nima pravnega interesa. Ustavitev postopka upravnega spora je namreč v njeno korist, saj s tem ni več tožena v upravnem sporu, drugega pravnega interesa pa niti ne uveljavlja.
Pritožba zoper sklep je dovoljena le, če tako določa ZUS-1 in ne morda kak drug zakon. Ker ZUS-1 pritožbe zoper stroškovne sklepe (kot je obravnavani) ne predvideva, gre za generalno izključitev takšnih pritožb.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upravno sodišče (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek ustavi (I. točka izreka) in da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka). V obrazložitvi sklepa je med drugim navedlo, da odločitev o stroških iz II. točke izreka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).
2. Toženka (v nadaljevanju pritožnica) vlaga pritožbo zoper sklep v celoti, po lastnih navedbah iz vseh pritožbenih razlogov, po vsebini pa nasprotuje zgolj II. točki izreka navedenega sklepa. Vrhovnemu sodišču sicer predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi in "zadevo vrne upravnemu organu prve stopnje v ponovno odločanje", vendar pa tak pritožbeni zahtevek v obravnavani zadevi ni mogoč, saj se s pritožbo izpodbija (le) procesni sklep sodišča prve stopnje. 1 Ker pa to ne ovira pritožbenega odločanja, je Vrhovno sodišče pritožbeno presojo opravilo skladno z zakonom.
3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni dovoljena.
5. V delu, v katerem pritožnica izpodbija sklep sodišča prve stopnje, s katerim je odločilo, da se postopek ustavi (I. točka izreka), pritožba ni dovoljena, saj zanjo pritožnica očitno nima pravnega interesa (351. člen v zvezi s 343. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, in 22. členom ZUS-1). Ustavitev postopka upravnega spora je namreč v njeno korist, saj s tem ni več tožena v upravnem sporu, drugega pravnega interesa pa pritožnica niti ne uveljavlja. Zato je pritožbo v tem delu treba zavreči.
6. V delu, v katerem pritožnica izpodbija sklep sodišča prve stopnje, s katerim je odločilo o stroških postopka (II. točka izreka) pa samostojna pritožba ni dovoljena. Po določbi prvega odstavka 82. člena ZUS-1, ki v upravnem sporu celovito ureja dopustnost pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje, se lahko sklep izpodbija s posebno pritožbo le, če tako določa ta zakon. Pritožba zoper sklep je torej dovoljena le, če to določa ZUS-1 in ne morda kak drug zakon. Ker ZUS-1 pritožbe zoper stroškovne sklepe ne predvideva (gre za generalno izključitev takšnih pritožb), v upravnem sporu ni mogoče uporabiti določb drugih zakonov, ki takšne pritožbe dopuščajo (npr. določb ZPP, ki se v upravnem sporu v skladu z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja, če ZUS-1 ne določa drugače). 2
7. Vrhovno sodišče lahko torej poseže v odločitev o stroških kot stranski terjatvi le v primeru uspeha s pravnim sredstvom zoper odločitev o glavni stvari. Ker je pritožnica zoper I. točko izreka sklepa vložila pritožbo, ki ni dovoljena in jo je treba zavreči, pritožba zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, s katero je bilo odločeno o stroških postopka, ne more biti predmet samostojne presoje in odločitve Vrhovnega sodišča. Zato je pritožbo treba zavreči tudi v tem delu.
8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena in prvim odstavkom 82. člena ZUS-1.
9. Vrhovno sodišče pri tem dodaja, da ni odločilno, da je sklep Upravnega sodišča vseboval pravni pouk, da je zoper njega dovoljena pritožba. Pravni pouk sam po sebi pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja vsem strankam na enak način, saj gre pravica do pritožbe upravičencu le na podlagi in v primerih, ki jih določa sam zakon (v konkretnem primeru na podlagi ZPP oziroma ZUS-1).
10. V obravnavani zadevi pritožnica zahtevka, naj se ji povrnejo stroški pritožbenega postopka, ni postavila, zato Vrhovno sodišče o tem ni odločalo.
1 Pravilno: sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
2 Prim. sklepe Vrhovnega sodišča I Up 210/2017 z dne 10. 10. 2018, I Up 9/2019 z dne 24. 4. 2019, I Up 105/2019 z dne 28. 8. 2019, I Up 108/2018 z dne 8. 7. 2020, I Up 179/2020 z dne 13. 1. 2021, I Up 213/2021 z dne 17. 11.2021, I Up 126/2022 z dne 13. 7. 2022, I Up 177/2022 z dne 7. 12. 2022, I Up 119/2023 z dne 20. 9. 2023.