Appeals against detention orders dismissed due to established probable cause and high recidivism risk.

I. Pritožbe zagovornikov obdolženih A. A., B. B. in C. C. se kot neutemeljene zavrnejo.

[JEDRO]

Obstoj utemeljenega suma izpodbijajo vsi trije zagovorniki, vendar je na njihove očitke že odgovorilo sodišče prve stopnje v dosedanjih odločitvah ter tudi po oceni pritožbenega sodišča ne uspejo izpodbiti ugotovitev sodišča prve stopnje, še posebej, ker so bili vsi trije obdolženci zaustavljeni v vozilu, v katerem se je droga nahajala, na vreči, v kateri je bila droga, pa so bile najdene biološke sledi vseh treh obdolžencev, pri čemer noben od njih ni zaposlen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom obdolženim A. A., B. B. in C. C. pripor odrejen iz razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) podaljšalo še po vloženi obtožnici.

2. Zoper ta sklep so se pritožili zagovorniki vseh treh obdolžencev. Zagovornik obdolženega A. A. se pritožuje smiselno iz razloga kršitve bistvenih določb kazenskega postopka ter sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in odredi izpustitev obdolženca, podrejeno pa odredi uporabo milejših ukrepov.

3. Zagovornica obdolženega B. B. se pritožuje smiselno iz razloga kršitve Ustave, bistvenih določb kazenskega postopka in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in pripor odpravi, podrejeno pa odredi uporabo milejših ukrepov.

4. Zagovornica obdolženega C. C. se pritožuje, kot sama navaja, iz vseh razlogov ter sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in pripor odpravi.

5. Pritožbe niso utemeljene.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo vse relevantne okoliščine in sicer, da je podan utemeljen sum, da naj bi obdolženci storili očitano kaznivo dejanje, ob tem pa je zaključilo, da je podana tudi ponovitvena nevarnost. Ugotovilo je tudi, da je pripor nujno potreben in sorazmeren ukrep ter vse navedeno tudi obrazložilo.

7. Obstoj utemeljenega suma izpodbijajo vsi trije zagovorniki, vendar je na njihove očitke že odgovorilo sodišče prve stopnje v dosedanjih odločitvah ter tudi po oceni pritožbenega sodišča ne uspejo izpodbiti ugotovitev sodišča prve stopnje, še posebej, ker so bili vsi trije obdolženci zaustavljeni v vozilu, v katerem se je droga nahajala, na vreči, v kateri je bila droga, pa so bile najdene biološke sledi vseh treh obdolžencev, pri čemer noben od njih ni zaposlen. Iz zbranih dokazov izhaja, da naj bi bila zasežena droga konoplja, torej prepovedana droga ter nasprotne navedbe zagovornika A. A. ne držijo. Sklep o uvedbi preiskave je pravnomočen in tudi slednji potrjuje ugotovitve o obstoju utemeljenega suma, še posebej, ker zagovorniki ne navajajo in izkažejo novih okoliščin, ki bi ovrgle dosedanje ugotovitve. Zagovornika obdolženih B. B. in A. A. tudi navajata, da so dokazi nezakoniti, vendar bo slednje predmet nadaljnje obravnave v postopku na sodišču prve stopnje, saj v pritožbah izpostavljeni očitki nimajo takšne teže, da bi že na prvi pogled kazali na očitno nezakonitost dokazov, kot je to že zaključilo pritožbeno sodišče v predhodni odločitvi.

8. Zagovorniki vseh treh obdolžencev tudi oporekajo zaključku sodišča prve stopnje o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti pri vseh treh obdolžencih, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da so v 13. do 15. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa podani prepričljivi razlogi. Iz celotne obrazložitve namreč izhajajo objektivne in subjektivne okoliščine, ki tudi po oceni pritožbenega sodišča kažejo na realno nevarnost ponovitve kaznivega dejanja. Obdolžena B. B. in C. C. sta že bila obsojena in sicer tudi zaradi istovrstnega kaznivega dejanja in ju torej niti obsodbe niso odvrnile od ponavljanja kaznivih dejanj. Noben od obdolžencev ni zaposlen. Glede obdolženega A. A., ki še ni bil obsojen, pa se je sodišče prve stopnje prepričljivo oprlo na izjavo oškodovanca glede drugega kaznivega dejanja, kar utemeljuje obstoj ponovitvene nevarnosti in podaljšanje pripora ter slednjega ne omajejo niti navedbe zagovornika o mladosti obdolženca, njegovi nekaznovanosti ter o njegovem urejenem družinskem življenju. Tudi zaseg telefona še ni mogel v taki meri onemogočiti obdolženega B. B., da na prostosti ne bi mogel ponovno izvršiti kaznivo dejanje.

9. Pritožbeno sodišče tudi pritrjuje sodišču prve stopnje, da je pripor neogibno potreben in sorazmeren ukrep ter ga ni mogoče nadomestiti z milejšimi ukrepi. Pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da je sorazmernost pripora s posegom v pravico do osebne svobode obdolžencev še vedno podana. Pripor je namreč neogibno potreben zaradi varstva zdravja ljudi. Z drugimi milejšimi ukrepi, katerih uporabo predlagata zagovornika obdolženih A. A. in B. B., se glede na ugotovljene okoliščine pri obdolžencih ne bi uspešno preprečilo ponovitve kaznivih dejanj, saj jima tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni za zaupati, da teh milejših ukrepov ne bi zlorabila oziroma kršila.

10. Ker glede na zgoraj navedeno pritožbe niso utemeljene, jih je pritožbeno sodišče zavrnilo na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP.