Appeal dismissed; inheritance declaration made in mistake requires separate lawsuit, not appeal against inheritance ruling.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Dedno izjavo, podano v zmoti, je mogoče izpodbijati le s tožbo, ne pa s pritožbo zoper sklep o dedovanju, zato pritožbene navedbe o zmoti ne morejo biti uspešne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da v zapuščino po zapustniku spada 1/17 premoženjskih pravic pri nepremičninah agrarne skupnosti A. (I. točka izreka); za nujnega dediča razglasilo B. B., ki mu pripade vrednost nujnega deleža v višini 599,38 EUR, katero mu mora izplačati pritožnik, in za dediča ter prevzemnika premoženjskih pravic agrarne skupnosti razglasilo C. C., ki deduje celotno zapuščino (II. točka izreka), ter odredilo ustrezne zemljiškoknjižne vpise po pravnomočnosti sklepa o dedovanju (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje dedič C. C. in navaja, da je bil v veliki zmoti, ko je sprejel, da bo postal dedič in prevzemnik premoženjskih pravic agrarne skupnosti.

3. Nujni dedič ter drugi upravičenci iz zapuščinskega postopka na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakon o dedovanju (ZD) v 138. členu določa, da se izjave o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine ne more preklicati. Dedič ki je dal dedno izjavo, pa lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo ali če je bila dana v zmoti. Odpoved dediščini je možna (le) do konca zapuščinske obravnave (133. člen ZD).

6. Iz spisa je razvidno, da je sodišče skupaj z vabilom na zapuščinsko obravnavo poslalo tudi spremni dopis z dne 19. 12. 2022 (list. št. 78-79), v katerem je pojasnilo posebnosti dedovanja premoženja agrarnih skupnosti, možnost podaje dedne izjave in možnost odpovedi dedovanju. O vsem tem je dodatno ponovno poučilo udeležence na zapuščinski obravnavi 31. 1. 2023 (list. št. 88). Pritožnik se je zapuščinske obravnave udeležil. Na tej obravnavi je B. B. izjavil, da svoj dedni delež odstopa C. C. (pritožniku) in da hkrati priglaša nujni delež, pritožnik pa je bil na naroku razglašen za dediča (vključno z obveznostjo, da nujnemu dediču B. B. izplača nujni delež v denarju). Pritožnik teh ugotovitev na naroku ni z ničemer izpodbijal ali jim nasprotoval, temveč je zapisnik o zapuščinski obravnavi brez pripomb podpisal.

7. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnik sprejel dedni delež, ta dedna izjava pa je glede na določbo prvega odstavka 138. člena ZD nepreklicna. V pritožbi navaja, da je bil "v veliki zmoti," česar pa podrobneje ne pojasni. Dedno izjavo, podano v zmoti, je mogoče izpodbijati le s tožbo, 1 ne pa s pritožbo zoper sklep o dedovanju, zato pritožbene navedbe o zmoti ne morejo biti uspešne.

8. Glede na povedano pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1) ni ugotovilo kršitev, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Primerjaj sodbo VSRS II Ips 17/2020 z dne 25. 9. 2020.