Appeal court allows third-party intervention for plaintiff in corporate litigation to protect legal position.

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se dovoli stranska intervencija A. A. na strani tožene stranke.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

Če bo tožbenemu zahtevku v tej zadevi ugodeno in bodo volitve razveljavljene, bo s tem razveljavljena tudi pritožnikova izvolitev za zastopnika toženca. Drugače kot s stransko intervencijo pritožnik svojega pravnega položaja ne more zavarovati. Kljub temu, da naj bi bil izvoljen za novega zastopnika toženca, se tožbenemu zahtevku v imenu toženca namreč ne more upreti. V primeru, da v zvezi z zastopnikovim imenovanjem teče spor (kot je to v predmetni zadevi), se kot zakonitega zastopnika namreč šteje osebo, ki je kot zastopnik društva vpisana v register društev. To pa, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ni pritožnik, ki v tem postopku tudi ne nastopa kot zastopnik toženca.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni dovolilo vstopa stranskega intervenienta v ta postopek na strani tožene stranke.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo zavrnjeni stranski intervenient, uveljavlja pritožbene razloge po 1. in 2. tč. 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga spremembo sklepa tako, da se stranska intervencija dovoli, oziroma podredno razveljavitev sklepa in vračilo v nov postopek.

Navaja, da tudi, če bi bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da je pritožnik upravičeni zakoniti zastopnik toženca, to ne pomeni, da bi stranski intervenient postal stranka postopka. Drugače kot s stransko intervencijo pritožnik ne more zavarovati svojega položaja. Če bo v tej zadevi z zamudno sodbo ugodeno tožbenemu zahtevku, je upravni postopek glede vpisa novega zakonitega zastopnika toženca brezpredmeten - predmetni postopek namreč predstavlja vsebinsko odločanje o zakonitosti imenovanja zakonitega zastopnika, ki bo z izdajo zamudne sodbe izničeno. S tem pa bodo onemogočeni pritožnikovi interesi. Uveljavlja kršitve določb postopka po 8. in 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Toženec na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnik kot član društva, ki v tej pravdi nastopa v vlogi toženca, vlaga tožbo na podlagi 1. odst. 14. čl. Zakona o društvih (ZDru-1) in zahteva razveljavitev volitev z dne 24. 6. 2024, na katerih je bil, med drugim, pritožnik izvoljen za predsednika toženca. Toženec na tožbo ni odgovoril, je pa nanjo pravočasno odgovoril pritožnik, in hkrati, z zatrjevanjem obstoja intervencijskega interesa, priglasil tudi stransko intervencijo.

6. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep oprlo na ugotovitev, da je pred Upravno enoto A. v teku upravni postopek za spremembo zastopnika toženca, zaradi česar je predlog za stransko intervencijo preuranjen, pritožnikove navedbe glede obstoja pravnega interesa pa neutemeljene. Poleg tega bi pritožnik na podlagi tega upravnega postopka lahko postal zakoniti zastopnik toženca, zaradi česar bi v predmetnem postopku prišlo do združitve stranskega intervenienta in stranke v isti osebi.

7. Odločitev sodišča je materialnopravno zmotna. Drži, da upravni postopek za spremembo zastopnika toženca še ni zaključen, vendar to ne pomeni, da je predlog za priglasitev stranske intervencije preuranjen. V primeru, da bo tožbenemu zahtevku v tej zadevi ugodeno in bodo volitve razveljavljene, bo s tem razveljavljena tudi pritožnikova izvolitev za zastopnika 1 toženca, kot pravilno izpostavlja pritožba. S tem pa bo odpadla podlaga, na kateri želi pritožnik v upravnem postopku v svojo korist doseči spremembo zastopnika v registru društev. Odločitev upravnega organa torej ne more predstavljati predhodnega vprašanja odločitvi o dopustitvi stranske intervencije, kot to smiselno izhaja iz izpodbijanega sklepa. Kvečjemu lahko odločitev o tožbenem zahtevku v tem pravdnem postopku predstavlja predhodno vprašanje odločitvi v upravnem postopku (22. čl. ZDru-1 v zvezi z 20. čl. ZDru-1 in 4. odst. 19. čl. ZDru-1). Naloga upravnega organa v postopku vpisa sprememb v register društva je namreč, da preveri, ali je celoten postopek izvolitve novega zastopnika potekal skladno s temeljnim aktom društva. 2 To pa se bo presojalo tudi v tem pravdnem postopku, v kolikor bo sodišče ocenilo, da so izpolnjene vse procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe. 3 Če je o predhodnem vprašanju že odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom, pa je upravni organ na ta posamični akt vezan (3. odst. 147. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)).

8. Materialnopravno zmotno je tudi stališče, da bi v primeru vpisa pritožnika kot zastopnika toženca v registru društev pritožnik postal stranka postopka. Društva kot pravne osebe zasebnega prava (1. odst. 5. čl. ZDru-1) ni mogoče enačiti z njegovim zastopnikom, ki je vselej fizična oseba (2. odst. 5. čl. ZDru-1). 4

9. Bistveno za odločitev o predlogu za dopustitev pritožnikove stranske intervencije je zgolj to, ali je podan njegov pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga toženec (1. odst. 199. čl. ZPP). Pogoj za njegov vstop v pravdo v vlogi stranskega intervenienta je torej, da verjetno izkaže intervencijski interes, ki je podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v takšnem pravnem razmerju, da utegne sodba neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj. 5 Obstajati mora vsebinska zveza med razmerjem, ki je predmet spora med pravdnima strankama, ter razmerjem stranskega intervenienta in stranko, ki se ji hoče pridružiti. Ti dve razmerji morata biti po vsebini soodvisni. 6

10. Obstoj takega intervencijskega interesa je pritožnik verjetno izkazal, zaključek sodišča prve stopnje, da so njegove navedbe glede tega neutemeljene, pa materialnopravno zmoten. Če bo tožbenemu zahtevku v tej zadevi ugodeno in bodo volitve razveljavljene, bo s tem razveljavljena tudi pritožnikova izvolitev za zastopnika toženca. Drugače kot s stransko intervencijo pritožnik svojega pravnega položaja ne more zavarovati. Kljub temu, da naj bi bil izvoljen za novega zastopnika toženca, se tožbenemu zahtevku v imenu toženca namreč ne more upreti. V primeru, da v zvezi z zastopnikovim imenovanjem teče spor (kot je to v predmetni zadevi), se kot zakonitega zastopnika namreč šteje osebo, ki je kot zastopnik društva vpisana v register društev. 7 To pa, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ni pritožnik, ki v tem postopku tudi ne nastopa kot zastopnik toženca.

11. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da ima pritožnik glede na vsebino tožbenega zahtevka 8 položaj sosporniškega intervenienta (202. čl. ZPP), 9 kar bo moralo sodišče prve stopnje, glede na dejstvo, da toženec na tožbo ni odgovoril, v nadaljevanju postopka upoštevati.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je dovolilo stransko intervencijo pritožnika na strani tožene stranke (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 5. alinejo 358. čl. ZPP). Do preostalih pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče ne opredeljuje, ker niso pravno odločilne (1. odst. 360. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP).

13. Ker je bil s pritožbo izpodbijan sklep, ki ne predstavlja končne odločitve v tej pravdi, priglašeni pritožbeni stroški predstavljajo del pravdnih stroškov, o katerih bo odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo (151. čl. ZPP).

1 Temeljni akt toženca (priloga A2) v 6. čl. predsednika društva namreč določa za zastopnika društva.

2 Prim. UPRS sodba I U 563/2009 z dne 6. 10. 2009, smiselno tudi UPRS sodba III U 241/2017 z dne 20. 6. 2019,

3 Prim. 2. odst. 14. čl. ZDru-1.

4 Sklicevanje na zadevo VSC III Cpg 4/2023 z dne 1. 2. 2023 ni relevatno, kjer je šlo za povsem drugačno dejansko stanje.

5 Ude. L.: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Ljubljana: Uradni list, 2005; str. 270.

6 Prim. VSL sodba II Cp 1473/2016 z dne 14. 1. 2017, VSL sklep I Cpg 1466/2013 z dne 14. 11. 2013.

7 Prim. VSRS sklep I Up 33/2009 z dne 16. 12. 2009.

8 Prim. smiselno VDSS sklep Pdp 164/2024 z dne 17. 4. 2024, VSL sklep I Cpg 493/2018 z dne 21. 11. 2018.

9 Stranska intervencija je lahko bodisi navadna bodisi sosporniška (Juhart. J.: Civilno procesno pravo, FLR Jugoslavije, Ljubljana: Univerzitetna založba, 1961; str. 318 - 320.