Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sodba I Up 85/2025 ECLI:SI:VSRS:2025:I.UP.85.2025 AI generated

Appeal dismissed; asylum claim rejected due to lack of evidence for state protection failure and timely threat allegations.

Case Number VSRS Sodba I Up 85/2025
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the appeal against an administrative court decision rejecting the applicant's third request for international protection. The applicant argued that threats from non-state actors were not covered by state protection and that he delayed reporting them due to fear, citing his brother's recent marriage as proof of ongoing danger. The court held that the applicant failed to demonstrate the state's inability or unwillingness to provide protection and that his arguments regarding the timing of threat disclosures were substantively unfounded.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnem postopku; Zakon o mednarodni zaščiti: The court must assess whether the state is unable or unwilling to provide protection; mere fear of disclosure does not justify delayed reporting of threats if the applicant fails to substantiate the state's failure to protect.

Keywords

AI generated
international protection state protection failure non-state actors timely disclosure asylum claim rejection administrative appeal burden of proof

Cited Legislation

AI generated
76. člen ZUS-1
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

[JEDRO]

Tudi če bi bile navedbe o grožnjah pravočasne, pritožnik ni zatrjeval, da mu zaščite pred nedržavnimi subjekti, ki naj bi mu grozili, ne bi bila sposobna ali ne bi hotela nuditi izvorna država.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče je zavrnilo tožbo, ki jo je tožnik vložil zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-5339/2023/86 (1222-20) z dne 27. 2. 2025, s katero je toženka zavrnila tožnikovo tretjo prošnjo za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljeno (1. točka izreka); hkrati je odločila, da postane z dnem izvršljivosti 1. točke izreka tožnikovo bivanje v Republiki Sloveniji nezakonito (2. točka izreka) in mu določila desetdnevni rok za prostovoljni odhod z območij Republike Slovenije, držav članic EU in držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma (3. točka izreka), sicer bo s teh območij odstranjen (4. točka izreka) ter tožniku določila še prepoved vstopa na navedena območja za obdobje enega leta, ki pa se ne bo izvršila, če jih bo zapustil v roku za prostovoljni odhod (5. točka izreka).

2. Upravno sodišče je v obrazložitvi sodbe pritrdilo ugotovitvam toženke, da je tožnik v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite (ekonomske razmere in revščino), ter da prihaja iz varne izvorne države (Maroka).

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper to sodbo vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj ji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje. Navaja, da Upravno sodišče ni obrazložilo, zakaj ni sprejelo njegovega argumenta, da dejstev, ki izkazujejo subjektivni element, iz strahu ni upal pojasniti takoj. Dejstvo, da ima brata, je uveljavljal pravočasno in potrjuje njegovo izpovedbo, da jima je oče rekel, naj bežita in se ne vračata. Ta dokaz je bil predložen pravočasno, saj se je brat poročil šele nedavno in pritožnik s temi listinami prej ni mogel razpolagati.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Upravno sodišče je v 24. točki v zvezi s 23. točko obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo razloge, zakaj pritožnikova pasivnost v upravnem postopku v zvezi z navajanjem dejstev, ki se nanašajo na grožnje v izvorni državi, ni bila upravičena. Pojasnilo je, da je razlog, "da se je takrat bal zato, ker če bi to povedal, bi lahko imel v Sloveniji težave," presplošen, pri čemer je upoštevalo, da je bil pritožnik pred osebnim razgovorom poučen tudi o zaupnosti postopka. Pritožnik, ki se s to presojo očitno ne strinja (a ne obrazloži, zakaj), ob tem prav tako spregleda, da je Upravno sodišče v nadaljevanju navedlo tudi razloge oziroma rezervne argumente, s katerimi se je do navedb o grožnjah, ki jih je sicer označilo za prepozne, še vsebinsko opredelilo in jih zavrnilo kot neutemeljene. Tako je v 26. in 27. točki obrazložitve pojasnilo, da tudi če bi bile te navedbe pravočasne, pritožnik ni zatrjeval, da mu zaščite pred nedržavnimi subjekti, ki naj bi mu grozili, ne bi bila sposobna ali ne bi hotela nuditi izvorna država. Temu pa pritožba ne nasprotuje. Prav tako na pravilnost takšnega zaključka ne more vplivati dejstvo, da naj bi pritožnikov oče njemu in bratu dejal, naj bežita in se ne vračata.

7. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da izpodbijana sodba nima razlogov o (ne)pravočasnosti dokaznih predlogov za vpogled v listine. Upravno sodišče namreč dokaznih predlogov za vpogled v listini na prilogah A3 in A4 (potrdilo o začasnem prebivališču in o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje) ni zavrnilo kot prepozne, ampak zato, ker prebivališče pritožnikovega brata med strankama ni bilo sporno (25. točka obrazložitve).

8. Glede na navedeno in ker druge pritožbene navedbe niso pomembne za odločitev, podani pa niso niti razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen ZUS‑1).