Administrative court dismissed case for lack of jurisdiction; settlement signed at wrong court; case transferred to competent court.

I. Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje o tožbi v tej zadevi.

II. Zadeva se po pravnomočnosti tega sklepa odstopi Okrožnemu sodišču v Kranju.

[JEDRO]

Sodna poravnava I P 90/2022 z dne 21. 12. 2023, ni bila sklenjena pri naslovnem sodišču, ampak je bila sklenjena pred Okrožnim sodiščem v Kranju, ki je tudi pristojno za odločanje o pravnem sredstvu zoper njo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je vložil tožbo zoper sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Kranju I P 90/2022 z dne 21. 12. 2023, pri čemer je v tožbi navedel, da sta bila na podlagi te sodne poravnave izdana še sklepa Bpp 839/2021 z dne 19. 1. 2024 in Bpp 517/2022 z dne 16. 1. 2024. V tožbi tožnik omenja spor glede velikosti deležev v družbi A., d.o.o., za kar sta tožnik in njegova žena prejela brezplačno pravno pomoč. Z delovanjem dodeljenih odvetnikov tožnik ni zadovoljen, zato se ne strinja z izplačilom stroškov odvetnikov.

2. Po pozivu sodišča tožniku z dne 30. 8. 2024 in 11. 10. 2024, naj pojasni, kateri akt izpodbija, je tožnik v vlogi z dne 29. 10. 2024 pojasnil, da izpodbija sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Kranju I P 90/2022 z dne 21. 12. 2023. Navaja, da je bila sodna poravnava sklenjena v zmoti, pod vplivom sile ali zvijače.

3. Upravno sodišče ni pristojno za odločanje v obravnavani zadevi.

4. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v prvem odstavku 22. člena določa, da se za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V skladu s prvim odstavkom 19. člena ZPP mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Po drugem odstavku 19. člena ZPP se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.

5. Izredno pravno sredstvo 1 zoper sodno poravnavo je tožba za razveljavitev sodne poravnave, ki je urejena v 392 in 393. členu ZPP. Tretji odstavek 393. člena ZPP določa, da se tožba za razveljavitev sodne poravnave vselej vloži pri sodišču, pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena.

6. Iz vlog tožnika izhaja, da vlaga pravno sredstvo zoper sklenjeno sodno poravnavo, ker je bila ta sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače. Sodišče ugotavlja, da sodna poravnava I P 90/2022 z dne 21. 12. 2023, ni bila sklenjena pri naslovnem sodišču, ampak je bila sklenjena pred Okrožnim sodiščem v Kranju, ki je tudi pristojno za odločanje o pravnem sredstvu zoper njo.

7. Ker je sodno varstvo tožnika zagotovljeno pri sodišču, pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena, se je naslovno sodišče na podlagi 19. člena ter prvega odstavka 23. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in sklenilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Kranju kot stvarno pristojnemu sodišču.

1 Poleg tožbe za razveljavitev sodne poravnave, je možno zoper sodno poravnavo vložiti tudi zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo lahko vloži državno tožilstvo (385. člen ZPP).