Appeal dismissed; urgent easement granted due to lack of road access and disproportionate alternative costs.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Udeleženci sami krijejo vsak svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Sodišče je dovolilo nujno pot za predlagateljičino nepremičnino, ker je ugotovilo, da nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto in bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je na predlog predlagateljice ustanovilo nujno pot za nepremičnino ID parcela 0000 580/11 in 0000 581/2, in sicer za hojo in vožnjo z vsemi vozili, vključno s kmetijsko mehanizacijo, po nepremičninah ID 0000 588/12 in 580/2 v širini 3 metre in dolžini 28,41 m, kot to izhaja iz skice sodne izvedenke B. B., z dne 17. 3. 2022, ki je del sklepa (I. tč.). Predlagateljici je naložilo plačilo nadomestila prvi nasprotni udeleženki 1491,08 EUR (II.), drugi in tretji pa po 41,81 EUR (III.); naložilo ji je tudi plačilo stroškov prvi nasprotni udeleženki v višini 149,33 EUR (V.), pri čemer sama nosi svoje stroške (IV.)

2. Zoper sklep se pritožuje prva nasprotna udeleženka, brez formalnega predloga. Navaja, da sodišče ni upoštevalo, da ne dovoli služnosti predlagateljici, če pa že, naj bo dovoljena le lastnici pridobljene nepremičnine A. A. Odškodnina se ji zdi bizarna, saj bi sicer predlagateljica morala zgraditi in plačati celo pot iz druge smeri (...). Cesto je uredila sama in ne C. C., kot navaja sodišče. Cene nepripravljenih zemljišč se gibljejo med 250 in 550 EUR za m2, ne pa 76 EUR, kot navaja sodišče. Odmerjena površina naj se ne bi ujemala z dejansko obstoječo kvadraturo ceste. Ta je široka 4,2 do 4,6 m, zato jo je 113,50 m2 in ne samo 60,32 m2; predlagateljica je ne more koristiti le v širini treh metrov. Glede stroškov bi morala biti upravičena do 1244,40 EUR, kolikor je izkazala, da je plačala odvetniški pisarni B. B., ne le 149,33 EUR.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila, predlagala njeno zavrnitev ter opredelila strošek v zvezi s podanim odgovorom.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Noben od pritožbenih razlogov ni podan; sodišče prve stopnje ni zagrešilo napak ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva.

6. Neutemeljen je očitek, da je sodišče določilo nujno pot po nepremičnini kljub nasprotovanju njene lastnice (pritožnice). Soglasje lastnika ni pogoj za določitev nujne poti. Kot pravilno navaja pravno podlago že sodišče prve stopnje v tč. 5. obrazložitve, sodišče po določbi 89. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ) dovoli nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala, določi pa jo tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina. Za dovoljeno nujno pot je upravičenec dolžan plačati zavezancu primerno nadomestilo.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 88. čl. SPZ, ko je dovolilo nujno pot za predlagateljičino nepremičnino, ker je ugotovilo, da nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto in bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Te ugotovitve niso sporne niti za pritožnico.

8. Ker na skico izvedenke B. B., ki jo je izdelala 17. 3. 2022, pritožnica ni imela pripomb, sedaj ne more ugovarjati izmeram trase, ki so opravljene na podlagi te skice.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo tudi, kako je odmerilo nadomestilo. Izhajalo je iz tržnih cen, za izračun pa angažiralo cenilca za gradbeno stroko; ta je po analizah relevantnega trga izračunal ceno m2 v višini 76 EUR, na kar je pritožnica zgolj pavšalno ugovarjala z nepreverljivimi podatki, kot to navaja sodišče prve stopnje v tč. 11, česar pritožba konkretno ne izpodbija. Oceno izvedenca je zato sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo. Ne drži, da je izhajalo iz tega, da naj bi cesto uredil C. C., in to tudi ni relevantno.

10. Nadomestilo je tako pravilno izračunano upoštevaje mnenje izvedenca o ceni na m2 ter glede na obseg nujne poti, kot izhaja iz skice izvedenke, kot je že zgoraj pojasnjeno.

11. Glede stroškov, ki jih vse nosi predlagateljica, in ki jih mora povrniti tudi pritožnici, je sodišče prve stopnje višino teh odmerilo na podlagi priglašenih stroškov toženkine pooblaščenke; od teh ni priznalo zgolj 50 točk po tarifi, kot jih je posebej priglasila za pregled spisa, saj velja, da je ta postavka vedno vključena v postavko za pripravo vloge, ki sledi "pregledu spisa". Torej je sodišče pritožnici priznalo zgolj 30 EUR manj, kot je sama zahtevala, kar pa je pravilen odbitek. Pritožba, usmerjena zoper stroškovno odločitev, češ da je bilo dejansko plačano bistveno več odvetniških stroškov, je zato tudi neutemeljena.

12. Vsi pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zv. s čl. 42. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1) pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo nobenih napak, jo je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zv. s čl. 42. ZNP-1).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. čl. ZPP; pritožnica mora sam kriti stroške svoje neuspele pritožbe, jih pa niti ni priglasila (1. odst. 154. čl. ZPP v zv. s čl. 42. ZNP-1). Odgovor na pritožbo je argumentacijsko brez dodane vrednosti glede na vse že podane argumente s strani strank in sodišča prve stopnje, zato kljub temu, da ima predlagateljica do te vloge formalno pravico, jo pritožbeno sodišče ocenjuje kot nekoristno in tedaj nepotrebno vlogo, s katero si vlagateljica ni koristila, zato strošek zanjo trpi sama (155. čl. ZPP v zv. s čl. 42. ZNP-1).