Plaintiff's appeal dismissed; court upheld jurisdiction choice by plaintiff under optional territorial jurisdiction rules.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court in Ljubljana dismissed the appellant's appeal and confirmed the first-instance court's decision on territorial jurisdiction. The appellant argued that the defendant lacked a branch in Celje, yet the court ruled that when a law grants optional jurisdiction, the plaintiff alone selects between the general and special territorial courts. Consequently, the plaintiff's choice to file in Ljubljane was valid, and the court's finding of no branch in Celje did not alter this discretionary right.
Legislator headnote
AI generated60. člen ZPP; 48. člen ZPP: When a statute grants optional territorial jurisdiction, the plaintiff holds the exclusive right to choose between the general and special territorial courts, and the defendant's lack of a branch in the special court's location does not invalidate the plaintiff's selection.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Kadar je v zakonu določena izbirna pristojnost, je tožeča stranka tista, ki ima izbiro med sodiščem splošne pristojnosti in sodiščem posebne pristojnosti.
Tožeča stranka je imela glede na 60. člen ZPP na izbiro dve krajevno pristojni sodišči. Odločila se je, da bo tožbo vložila na Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je za odločanje v sporu splošno krajevno pristojno na podlagi prvega odstavka 46. člena v zvezi z 48. členom ZPP. Če tožeča stranka ni izbrala pristojnosti po kraju, v katerem je podružnica tožene stranke (60. člen ZPP), je to stvar njenega preudarka.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor krajevne pristojnosti.
2. Tožena stranka je vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (338. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in višjemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo odstopi v nadaljnje reševanje Okrožnemu sodišču v Celju. Stroškov pritožbenega postopka ni priglasila.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da ima tožena stranka sedež na njegovem območju. Pravilo o splošni krajevni pristojnosti za pravne osebe je določeno v 48. členu ZPP. Ker je za sojenje v sporih zoper pravne osebe splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je njihov sedež, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je pristojno za odločanje v tem gospodarskem sporu na podlagi pravil o splošni krajevni pristojnosti.
5. O izbirni krajevni pristojnosti govorimo tedaj, kadar daje zakon tožeči stranki možnost, da vloži tožbo ali pri sodišču splošne pristojnosti ali pri sodišču posebne pristojnosti. Posebna izbirna krajevna pristojnost je predvidena za pravne osebe, ki imajo podružnice zunaj kraja svojega sedeža. ZPP tako v 60. členu določa, da je za sojenje v sporih zoper pravno osebo, ki ima podružnico zunaj svojega sedeža, poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je ta podružnica, če izvira spor iz pravnega razmerja s to podružnico.
6. Drži sicer pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da tožena stranka nima podružnice, saj je ZAVOD A. OBMOČNA ENOTA CELJE s sedežem v Celju v sodni register vpisana kot njena podružnica. Vendar pritožnica kljub temu drugačne odločitve ne more doseči. Kadar je namreč v zakonu določena izbirna pristojnost, je tožeča stranka tista, ki ima izbiro med sodiščem splošne pristojnosti in sodiščem posebne pristojnosti. Na tožeči stranki je odločitev, pri katerem krajevno pristojnem sodišču bo vložila tožbo.
7. Tožeča stranka je imela glede na 60. člen ZPP na izbiro dve krajevno pristojni sodišči. Odločila se je, da bo tožbo vložila na Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je za odločanje v sporu splošno krajevno pristojno na podlagi prvega odstavka 46. člena v zvezi z 48. členom ZPP. Če tožeča stranka ni izbrala pristojnosti po kraju, v katerem je podružnica tožene stranke (60. člen ZPP), je to stvar njenega preudarka. Ker v tem primeru ne gre za izbiro pristojnosti, ki bi jo lahko opravila tožena stranka, za presojo niso odločilne njene pritožbene navedbe o tem, zakaj bi bilo bolj smiselno voditi postopek pred Okrožnim sodiščem v Celju (prvi odstavek 360. člena ZPP).
8. Izpodbijani sklep je zato pravilen. Ker v postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do kršitev, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).