Appeal dismissed; appeal court rejected appeal against first-instance judgment in small-value commercial dispute.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Toženka mora v osmih dneh od vročitve te sodbe tožnici plačati stroške odgovora na pritožbo 186,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po poteku navedenega roka do plačila.

[JEDRO]

Nelogična in protislovna je utemeljitev, da se sodba brez izvedbe glavne obravnave izdaja skladno z določbo ZPP, po kateri je eden od pogojev za takšno ravnanje nespornost dejanskega stanja (prim. 6. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), ki ji sledi obrazložitev, da je v dokazne namene sodišče prebralo vse predložene dokazne listine (prim. 7. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). Dokazni postopek se izvaja, praviloma na glavni obravnavi in izjemoma "kabinetno", samo v primeru spornosti odločilnih dejstev, sicer pa je odveč.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvostopenjsko sodišče je v I. točki izreka sodbe razsodilo, da je toženka dolžna v 15 dneh tožnici plačati 1464 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 7. 2023 dalje do plačila, v II. točki izreka pa, da ji je v 15 dneh dolžna plačati tudi 394,80 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Toženka je zoper sodbo vložila pritožbo. Tožnica je nanjo odgovorila, nasprotovala toženkinim pritožbenim navedbam. Obe sta priglasili pritožbene stroške.

3. To je gospodarski spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4000 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Zato je o pritožbi na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče najprej opozarja, da je nelogična in protislovna utemeljitev, da se sodba brez izvedbe glavne obravnave izdaja skladno z določbo ZPP, po kateri je eden od pogojev za takšno ravnanje nespornost dejanskega stanja (prim.

6. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), ki ji sledi obrazložitev, da je v dokazne namene sodišče prebralo vse predložene dokazne listine (prim.

7. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). Dokazni postopek se izvaja, praviloma na glavni obravnavi in izjemoma "kabinetno", samo v primeru spornosti odločilnih dejstev, sicer pa je odveč. Glavna obravnava v sporu majhne vrednosti ni obvezna, bodisi kadar (ob izpolnitvi še drugih tam določenih pogojev) odločilno dejansko stanje ni sporno - in takrat ni potreben nikakršen dokazni postopek - (prvi odstavek 454. člena ZPP) bodisi kadar to stanje je sporno, vendar se je o njem mogoče prepričati iz predloženih pisnih dokazil (drugi odstavek 454. člena ZPP; praviloma v tem primerov ne sme biti na iste dokazne teme predlagan noben personalni dokaz, razen izjemoma ob izpolnitvi pogojev iz drugega odstavka 450. člena ZPP). Pritožba opisane nelogičnosti ne graja, ni pa ta prerasla tudi v nemožnost preizkusa izpodbijane sodbe (prim.

14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP). Ta pravilno temelji na prvem odstavku 454. člena ZPP, saj četudi je sodišče prve stopnje s sklicevanjem na dokazila podkrepilo, da je tožnica za toženko storitve za iztoževano plačilo dejansko opravila v maju 2023, toženka temu niti ni konkretno oporekala. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da se je toženka zgolj mimogrede obregnila ob tožničino izbiro besed, da je njuno razmerje prekinila "z majem", vendar pa iz izpodbijane sodbe izhaja še, da je tožnica ob tem še zatrjevala, da to pomeni, da je storitve za maj izvedla, in sicer do konca junija, s čimer je odpravila vsako nejasnost, vsemu temu pa toženka očitno ni nič oporekala (da bi bilo kaj drugače, niti iz njene pritožbe ne izhaja: zlasti ne to, da bi bilo sodišče prve stopnje v zvezi z navedenim spregledalo kakšno toženkino navedbo ali dokaz), kar po drugem v zvezi s prvim odstavkom 214.

člena ZPP pomeni, da tožničino delo za toženko v maju niti ni bilo sporno. Bistvo izpodbijane sodbe je nadalje še pravilno stališče, da toženkin ugovor stvarne napake tožničinega dela ni bil sklepčen. V primeru nesklepčnosti pa tudi ni potreben nikakršen dokazni postopek (prim. tretji odstavek 318. člen ZPP; gre za to, da iz dejstev, iz katerih stranka izpeljuje kakšen svoj zahtevek ali ugovor, njegova utemeljenost po materialnem pravu ne izhaja - torej ta dejstva niso odločilna in bi bilo tudi njihovo dokazovanje odveč).

6. Pritožnica nima prav, da je s predlogom za zaslišanje svoje zakonite zastopnice A. A. ter prič B. A. in C. C. zahtevala izvedbo naroka in da je prvostopenjsko sodišče, ki tega ni upoštevalo, zmotno presodilo, da so podani pogoji za izdajo odločbe brez razpisa naroka po 454. členu ZPP. Ker postopek v sporu majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (prvi odstavek 450. člena ZPP) in glavna obravnava ni obligatorna, bi stranki morali izvedbo naroka izrecno zahtevati (s stališča pritožbe bi takšno zahtevo morala podati prav stranka, ki se pritožuje). Obe sta sicer predlagali zaslišanje zakonitih zastopnikov, toženka tudi prič, vendar to ne zadošča. V sodni praksi (vključno s sklepom III Ips 171/2009, na katerega se toženka sklicuje, a ga zmotno interpretira) se je ustalilo stališče, da mora biti zahteva za izvedbo naroka izrecna. Če stranka v svojih vlogah predlaga zgolj izvedbo dokazov, ki se sicer izvajajo ustno na naroku (npr. zaslišanje strank in prič), to ne šteje za zahtevo za izvedbo naroka v smislu prvega (in drugega) odstavka 454. člena ZPP, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo. 2 Stališče zagovarja tudi pravna teorija. 3 Ker je skladno z njim ravnalo tudi prvostopenjsko sodišče in torej toženkinega predloga za zaslišanje toženkine zakonite zastopnice in prič ni obravnavalo kot zahteve za izvedbo, mu ta ne očita utemeljeno, po smislu, da je izpodbijana sodba obremenjena s kršitvijo iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. 4

7. Toženka je dokaz z zaslišanjem svoje zakonite zastopnice in prej omenjenih prič predlagala z izključnim namenom, da potrdi njene navedbe, da so bile tožničine storitve, katerih plačilo je predmet tožbenega zahtevka v tem sporu, opravljene pomanjkljivo, nestrokovno in slabo (list. št. 35 in 59). S temi navedbami je utemeljevala, da ima opravljen posel napako, in zavračala plačilo računovodskih storitev za maj 2023, ki jih je tožnica zaračunala z računom št. 441 z dne 28. 6. 2023. Ker pri tem ni trdila, da je te storitve kadarkoli grajala in da je tožnici postavila morebitni rok za odpravo napak (ali pa da so bile omenjene storitve neuporabne oziroma izvršene v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji), pa prvostopenjsko sodišče tudi sicer ni moralo zaslišati omenjenih oseb in zaradi izvedbe teh dokazov opraviti glavne obravnave. Šele na tej podlagi in - kot je tudi še pravilno pojasnilo - ob izkazanem tožničinem neodzivu bi namreč toženka lahko uspešno ugovarjala iztoževani terjatvi. Izpovedbe strank in prič ne morejo nadomestiti pomanjkljivih (odsotnih ali nekonkretnih) strankinih navedb o odločilnih dejstvih, s katerimi se izpodbijajo navedbe in dokazi nasprotne stranke. Vsaka stranka mora navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe nasprotnika (prim. 13. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). Ker toženka tega ni storila, njen ugovor obstoja stvarne napake ni sklepčen in prvostopenjsko sodišče v zvezi z njim dokaznega postopka (z zaslišanjem strank in prič) pravilno ni izvajalo. Ne morejo uspeti niti pritožbene navedbe, da je zaključek prvostopenjskega sodišča, da toženka ni podala pravočasnega obvestila o napaki, preuranjen, saj naj bi ta izhajal iz priloženih listin (od koder naj bi izhajalo, da "tožnica toženki ni predala vseh bilanc in da je predala nepopoln register osnovnih sredstev, čemur je toženka ugovarjala najmanj 10. 7. 2023, kot izhaja iz elektronskega sporočila D. poslano E." ) in da je zato treba izpodbijano sodbo razveljaviti. Razlog je podoben, ni mogoče pomanjkljivih trditev nadomeščati s tem, kar naj bi izhajalo iz dokaznih listin.

8. Toženka z ostalimi pritožbenimi očitki izpodbija dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče. V tem postopku to ni dovoljeno. Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Do navedb iz predzadnjega odstavka na drugi strani pritožbe, ki so izrecno usmerjene v kritiko ugotovljenega dejanskega stanja, se pritožbeno sodišče zato ni opredeljevalo. Očitek, da se prvostopenjsko sodišče v sodbi ni opredelilo do višine, ki jo je toženka problematizirala tako v odgovoru na tožbo kot v vlogi, pa ni utemeljen. Prvostopenjsko sodišče je toženkin ugovor, "da je poslovno sodelovanje med pravdnima strankama prenehalo že z majem 2023, v posledici česar toženka naj ne bi bila upravičena izdati iztoževanega računa, pri katerem je kot dan izdaje naveden 28. 6. 2023" , pravilno zavrnilo v 10. točki svoje obrazložitve, kakšnega drugega ugovora o delni (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka pa toženka ni podala.

9. Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP), po tem ko je ta prestala tudi preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

10. Če sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). Skladno z načelom uspeha toženka do njihove povrnitve ni upravičena (prvi odstavek 154. člena ZPP), je pa upravičena tožnica. Pritožbeno sodišče je njene pritožbene stroške upoštevaje specificiran stroškovnik na vlogi odmerilo v višini 186,66 EUR (kar ob vrednosti točke 0,6 EUR vključuje 250 točk za sestavo odgovora na pritožbo po tar. št. 22/1 Odvetniške tarife, OT, 5 točk za materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT ter 22 % DDV na odvetniške stroške). Toženka jih je dolžna tožnici plačati v osmih dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po poteku roka do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

...

2 VSL odločbe II Cpg 373/2016, I Cp 1589/2016, I Cp 794/2023, II Cpg 630/2022, II Cpg 536/2021, II Cpg 596/2020, II Cpg 516/2015 in druge.

3 N. Betetto, v: L. Ude, A. Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 722.

4 Po kateri je ta bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo.