Administrative court dismisses lawsuit for being unintelligible due to missing final administrative act and procedural defects.

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Obravnavana tožba je nerazumljiva, saj tožnik v njej navaja, da izpodbija odločbo Inženirske zbornice z dne 31. 3. 2022 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 26. 4. 2022. Vendar navedeni odločbi nista v povezavi, saj je bilo z odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 26. 4. 2022 odločeno o pritožbi zoper odločbo Inženirske zbornice z dne 11. 11. 2020, ne pa o pritožbi zoper odločbo Inženirske zbornice z dne 31. 3. 2022, o kateri sploh še ni bilo odločeno. Tožnik navedenega neskladja v tožbi ni odpravil, čeprav ga je sodišče o tem obvestilo in poučilo, kaj in kako naj napravi ter ga je opozorilo na posledice, če tega ne stori. Tožbo je zato sodišče zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je 3. 6. 2022 vložil tožbo zoper odločbo Inženirske zbornice Slovenija št. 0210-0204/2022-7 z dne 31. 3. 2022 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35114-91/2020-2 z dne 26. 4. 2022. Tožbi je priložil kopijo izpodbijane odločbe organa prve stopnje. S tožbo je predlagal razveljavitev izpodbijane odločbe Inženirske zbornice Slovenija št. 0210-0204/2022-7 z dne 31. 3. 2022 in ugoditev zahtevi za izbris mirovanja statusa pooblaščenega inženirja tožniku. Zahteval je tudi povrnitev stroškov postopka.

2. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravna spisa, ki se nanašata na obravnavano zadevo.

3. Sodišče je na podlagi predloženega upravnega spisa št. 0210-4024/2020 ugotovilo, da iz odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 35114-91/2020-2550-2 z dne 26. 4. 2022 izhaja, da je bila z njo zavrnjena pritožba zoper odločbo Inženirske zbornice št. 0210-4024/2020-3 z dne 11. 11. 2020. Na podlagi predloženega upravnega spisa št. 0210-4024/2022 pa je ugotovilo, da o pritožbi zoper odločbo Inženirske zbornice št. 0210-0204/2022-7 z dne 31. 3. 2022 ob vložitvi tožbe še ni bilo odločeno. Sodišče je o navedenem obvestilo tožnika in ga pozvalo k odpravi pomanjkljivosti tožbe, in sicer da naj pravilno navede, kateri akt izpodbija s tožbo in ga sodišču predloži (poziv II U 176/2022 z dne 21. 10. 2024; zap. št. 13 v spisu). Pri tem mu je pojasnilo, da če tožnik s tožbo izpodbija odločbo Inženirske zbornice št. 0210-0204/2022-7 z dne 31. 3. 2022, je tožba vložena zoper odločbo, ki še ni dokončna in je takšna tožba preuranjena; če pa tožnik s tožbo izpodbija odločbo Inženirske zbornice št. 0210-4024/2020-3 z dne 11. 11. 2020, ki pa je v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35114-91/2020-2550-2 z dne 26. 4. 2022, ki je v tožbi tudi navedena v povezavi z izpodbijanim aktom, pa to v tožbi ni ustrezno navedeno in tožbi tudi ni priložena ta izpodbijana odločba organa prve stopnje.

4. Tožnik se na poziv sodišča, ki je bil tožnikovemu pooblaščencu osebno vročen 24. 10. 2024, v danem roku niti do izdaje tega sklepa ni odzval.

K I. točki izreka

5. Razlogi za zavrženje tožbe so naslednji:

6. Po prvem odstavku 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) mora tožba vsebovati opredelitev tožnika in toženca, navedbo upravnega akta, ki se izpodbija s tožbo, razloge, zakaj toži, ter predlog, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost, vrednost spornega predmeta (v zadevah, kjer je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti). Tožbi je treba priložiti tudi akt v izvirniku, prepisu ali kopiji.

7. V 31. členu ZUS-1 je določeno, da če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, zahteva sodnik od tožnika, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti. Obenem ga mora poučiti, kaj in kako naj napravi, in ga opozoriti na posledice, če tega ne stori (prvi odstavek). Če tožnik v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti tožbe in sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, zavrže tožbo s sklepom, razen če spozna, da je izpodbijani upravni akt ničen (drugi odstavek tega člena).

8. Obravnavana tožba je nerazumljiva, saj tožnik v njej navaja, da izpodbija odločbo Inženirske zbornice št. 0210-0204/2022-7 z dne 31. 3. 2022 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35114-91/2020-2 z dne 26. 4. 2022. Vendar navedeni odločbi nista v povezavi, saj je bilo z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35114-91/2020-2 z dne 26. 4. 2022 odločeno o pritožbi zoper odločbo Inženirske zbornice št. 0210-4024/2020-3 z dne 11. 11. 2020, ne pa o pritožbi zoper odločbo Inženirske zbornice št. 0210-0204/2022-7 z dne 31. 3. 2022, o kateri sploh še ni bilo odločeno.

9. Tožnik navedenega neskladja v tožbi ni odpravil, čeprav ga je sodišče o tem obvestilo in poučilo, kaj in kako naj napravi ter ga je opozorilo na posledice, če tega ne stori, skladno z 31. členom ZUS-1.

10. Tudi če bi sodišče štelo, da tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbija odločbo Inženirske zbornice št. 0210-0204/2022-7 z dne 31. 3. 2022, kot je navedeno v uvodu tožbe in v tožbenem predlogu, kopija te odločbe pa je tudi priložena tožbi, je takšna tožba vložena zoper odločbo, ki še ni dokončna, zato bi moralo sodišče (preuranjeno) tožbo zavreči.

11. Med procesnimi predpostavkami, ki morajo biti izpolnjene za vsebinsko obravnavo tožbe v upravnem sporu, je namreč tudi dokončnost upravnih aktov. Dokončni upravni akt je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja (tretji odstavek 2. člena ZUS-1).

12. Po ugotovitvi sodišča, ki izhaja iz upravnega spisa zadeve, da odločba Inženirske zbornice št. 0210-0204/2022-7 z dne 31. 3. 2022 še ni dokončna, saj je tožnik zoper njo vložil pritožbo, o kateri še ni bilo odločeno, to pomeni, da je tožnik vložil tožbo zoper upravni akt, ki še ni postal dokončen, torej še ni izpolnjena procesna predpostavka za odločanje sodišča v upravnem sporu iz prvega odstavku 2. člena ZUS-1. Tožbo bi bilo zato treba zavreči na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

13. Če pa naj bi sodišče štelo, da tožnik s tožbo izpodbija odločbo Inženirske zbornice, ki je v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35114-91/2020-2550-2 z dne 26. 4. 2022, ki je v tožbi navedena v povezavi z izpodbijanim aktom, pa v tožbi izpodbijana odločba Inženirske zbornice ni ustrezno navedena. Odločba Inženirske zbornice št. 0210-4024/2020-3 z dne 11. 11. 2020, zoper katero je bila vložena in zavrnjena pritožba z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35114-91/2020-2550-2 z dne 26. 4. 2022, v tožbi ni nikjer omenjena (torej ni navedena kot izpodbijani akt), prav tako ta odločba organa prve stopnje tožbi ni priložena. Ker tožnik tega v tožbi tudi po pozivu sodišča z dne 21. 10. 2024 ni popravil, sodišče ni ugotavljalo izpodbijanega akta mimo tožbenih navedb.

14. Tožba je torej ostala nerazumljiva in ker sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, je sodišče tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.

15. Ker je sodišče tožbo zavrglo iz procesnih razlogov in posledično ni presojalo utemeljenosti tožbe, se do tožbenih navedb ni opredeljevalo in je tudi odločilo brez izvedbe glavne obravnave.

K II. točki izreka

16. Kadar sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).