Appeal dismissed; temporary custody orders require proven child endangerment, not just parental preference.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Namen začasnih odredb ni, da se z njimi kontinuirano, večkrat med postopkom in glede na sprotne želje, ureja stike med otroki in starši. Sodišče pri odločanju o začasni odredbi ne išče optimalnega načina stikov z nerezidenčnim staršem, saj je to predmet končne odločbe, začasne odredbe pa niso sredstvo - kot je bilo že prej poudarjeno - za sprotno urejanje (začasno že urejenih) razmerij.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za spremembo stikov v času zimskih šolskih počitnic. Ti naj bi v skladu s predlogom potekali od petka, 21. 2. 2025, do nedelje, 23. 2. 2025. Odločitev je sodišče utemeljilo z odsotnostjo dečkove ogroženosti, ki je (pred)pogoj za izdajo začasne odredbe.

2. Predlagatelj odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo. Predlaga, da pritožbeno sodišče kljub temu, da sklepa ne bo več mogoče izvršiti, odločitev spremeni in ugodi njegovemu predlogu. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožnik pojasnjuje, da pritožbo vlaga zaradi nepravilnih in neprimernih stališč sodišča, ki ne smejo postati precedens. V dolgotrajnih postopkih mora sodišče preverjati in zasledovati tudi otrokovo korist ter mu ni treba paziti izključno na "ogroženost". Oporeka stališču Centra za socialno delo A., enote B. s 23. 1. 2025. To deluje v nasprotju z interesi mld. otroka, in to izključno zaradi preteklih (slabih) izkušenj s pritožnikom. Iz odločb ne izhajajo utemeljeni razlogi, zakaj bi bil daljši stik za C. C. kakor koli škodljiv. Sodišče je po eni strani reguliralo prehajanje otroka od enega starša k drugemu, da mu ne bi povzročalo nepotrebnega stresa, po drugi strani pa je isto prehajanje premajhen razlog, da bi stik (vsaj med počitnicami) potekal v daljšem obsegu kot sicer.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni udeleženki in ta je nanjo odgovorila. V odgovoru oporeka pritožnikovim navedbam. Izpostavlja predlagateljevo sovraštvo do nje in njegovo neupoštevanje odločb o stikih, kar otroku povzroča škodo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje odločitvi in razlogom izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na določbe Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). V skladu z njimi izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen); ogroženost pa je podana tedaj, ko je otrok utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel, škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju (157. člen).

6. Za izdajo (nove) začasne odredbe bi moralo biti z verjetnostjo izkazano, da je sprememba prejšnje začasne odredbe nujna zaradi dečkove konkretne ogroženosti. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da iz procesnega gradiva takšna ogroženost ne izhaja. Pritožba se z vprašanjem dečkove ogroženosti niti ne sooči. Njen namen je v polemiziranju s stališči sodišča, ki niti niso odločilna za sprejeto odločitev.

7. Stiki med predlagateljem in mld. sinom se izvajajo, zato ne gre za stanje neurejenih stikov. Sodišče jih je uredilo z začasno odredbo, izdano 16. 4. 2024, nato pa zaradi potrebe po spremembi kraja prevzema otroka še z začasno odredbo z 11. 11. 2024.

8. Za spremembo stikov morajo obstajati resni in utemeljeni razlogi, ki pa jih predlagatelj ni ponudil. Ne zadošča namreč, da je sprememba stikov za katerega od deležnikov (predvsem otroka) ugodnejša, ampak mora biti izkazana (tudi) otrokova ogroženost, kar je bilo zgoraj že poudarjeno. Namen začasnih odredb ni, da se z njimi kontinuirano, večkrat med postopkom in glede na sprotne želje, ureja stike med otroki in starši. 1 Sodišče pri odločanju o začasni odredbi ne išče optimalnega načina stikov z nerezidenčnim staršem, saj je to predmet končne odločbe, začasne odredbe pa niso sredstvo - kot je bilo že prej poudarjeno - za sprotno urejanje (začasno že urejenih) razmerij.

9. Pritožbeno sodišče je iz zgoraj navedenih razlogov pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Ugotovilo je, da pritožbeni razlogi niso podani, pa tudi ne kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP).

10. Stroški, ki so nastali v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, so del stroškov postopka (1. odstavek 151. člena ZPP), o njih pa sodišče odloči s končno odločbo (163. člen ZPP), zato je pritožbeno sodišče izrek o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

1 Primerjaj sklep VSL IV Cp 1706/2020.