Appeal dismissed; general act ordering mayor's discretion not actionable under administrative dispute law.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Sklep Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana z dne 22. 4. 2024 vsebuje splošno in abstraktno normo, ki se nanaša na nedoločen krog naslovnikov in nedoločeno število prihodnjih primerov. Ta norma ne vpliva neposredno na pravni položaj posamezne osebe, temveč predpostavlja nadaljnje delovanje župana (z odločitvijo, da se določen predlog ne bo uvrstil na sejo in posredovanjem obvestila predlagatelju) v nadaljnjih posamičnih in konkretnih primerih. Zato ima naravo splošnega akta, ki ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu, saj je predmet sodne presoje po 4. členu ZUS-1 lahko le posamični oblastveni akt ali dejanje, ki neposredno učinkuje v posameznem primeru v razmerju do konkretno določene ali določljive osebe, seveda če so za to izpolnjene tudi druge procesne predpostavke.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) je na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo, vloženo zoper sklep Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, št. 90000-3/2024-17 z dne 22. 4. 2024 (v nadaljevanju sklep Mestnega sveta MOL z dne 22. 4. 2024). Z navedenim sklepom je Mestni svet Mestne občine Ljubljana županu naložil, da pred uvrstitvijo predlaganih točk na predlog dnevnega reda presodi, ali je mestni svet o istovrstnih vprašanjih že sprejel odločitve, iz katerih izhaja, da ne želi obravnavati določenih gradiv, in če je temu tako, da predlagane točke ne uvrsti na predlog dnevnega reda in o tem obvesti predlagatelja.

2. Odločitev sodišča prve stopnje temelji na presoji, da je izpodbijani sklep splošen akt, ki ga ni dopustno izpodbijati v upravnem sporu.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper ta sklep vložil pritožbo, po lastnih navedbah iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi vztraja, da gre za posamičen in konkretni akt, zoper katerega mu je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi ni sporno, da je pritožnik vložil tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1 zaradi kršitve njegovih ustavnih pravic. Sodišče prve stopnje je v tem okviru preizkusilo obstoj procesnih predpostavk za vodenje upravnega spora. Pritožnik v zvezi s tem ugovarja stališču, da sodno varstvo na podlagi 4. člena ZUS-1 ni dopustno, ker izpodbijani sklep Mestnega sveta MOL z dne 22. 4. 2024 nima pravne narave konkretnega posamičnega upravnega akta.

7. Pritožnik ima sicer pravico na navedeni pravni podlagi uveljavljati sodno varstvo njegovih ustavnih pravic in temeljnih svoboščin zoper nosilce oblasti. Vendar pa je to mogoče samo, če se izpodbijajo tisti posamični akti in dejanja, ki v konkretnem primeru v te pravice ali svoboščine posegajo. V tem upravnem sporu izpodbijani akt pa ni tak akt, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

8. Sklep Mestnega sveta MOL z dne 22. 4. 2024 namreč vsebuje splošno in abstraktno normo, ki se nanaša na nedoločen krog naslovnikov in nedoločeno število prihodnjih primerov, kot je to pravilno utemeljilo že sodišče prve stopnje. Ta norma ne vpliva neposredno na pravni položaj posamezne osebe, temveč predpostavlja nadaljnje delovanje župana (z odločitvijo, da se določen predlog ne bo uvrstil na sejo in posredovanjem obvestila predlagatelju) v nadaljnjih posamičnih in konkretnih primerih. Zato ima naravo splošnega akta, ki ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu, saj je kot navedeno predmet sodne presoje po 4. členu ZUS-1 lahko le posamični oblastveni akt ali dejanje, ki neposredno učinkuje v posameznem primeru v razmerju do konkretno določene ali določljive osebe, seveda če so za to izpolnjene tudi druge procesne predpostavke. Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, pa pritožnik takega posamičnega akta ali dejanja (npr. dopis župana MOL z dne 25. 4. 2024) niti ni zajel v svojem tožbenem zahtevku (7. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

9. Glede na obrazloženo razlogi, ki jih uveljavlja pritožnik, niso podani, prav tako ne razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zato je moralo Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).

K II. točki izreka

10. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).