Supreme Court dismisses lawsuit as plaintiff lost legal interest after retirement during proceedings.

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Po presoji Vrhovnega sodišča je tožnik pravni interes za odpravo odločbe med postopkom izgubil. Tožnik je namreč 8. 5. 2020 vložil tožbo, s katero je zahteval, da se odpravi odločba o njegovi razrešitvi s funkcije predsednika ... sodišča v ... Svoj pravni interes za tožbo je utemeljil s tem, da izpodbijana odločba neposredno posega v njegov pravni položaj predsednika sodišča. Ni pa sporno, da se je 3. 9. 2020 upokojil.

V primeru, kot je obravnavani, bi bilo po stališču Vrhovnega sodišča mogoče vložiti tožbo, s katero stranka zahteva ugotovitev nezakonitost upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v njene pravice ali pravne koristi. Tožnik ugotovitvene tožbe niti po pozivu Vrhovnega sodišča (ki ga sicer Vrhovno sodišče niti ni bilo dolžno podati, saj ne gre za formalno nepopolnost tožbe) ni vložil oziroma ni prilagodil tožbenega zahtevka.

[OBRAZLOŽITEV]

Dosedanji tek postopka

1. Z izpodbijano odločbo je Sodni svet odločil, da se višjega sodnika A. A. razreši funkcije predsednika ... sodišča v ...

2. Tožnik s tožbo zahteva odpravo te odločbe. V tožbi je hkrati zahteval izločitev predsednika Vrhovnega sodišča mag. Damijana Florjančiča, podpredsednika dr. Miodraga Đorđevića ter vrhovnih sodnikov dr. Erika Kerševana, Marjete Švab Širok, dr. Mateje Končina Peternel, Branka Masleše, Marka Prijatelja, Franca Seljaka in mag. Rudija Štravsa iz odločanja v tej zadevi.

3. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo predlagala, naj Vrhovno sodišče RS tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Glede izločitve Vrhovnih sodnikov

4. Vrhovno sodišče o zahtevi za izločitev sodnikov ni odločalo. Predsednik in podpredsednik Vrhovnega sodišča ter vrhovni sodnica in sodniki dr. Erik Kerševan, Marjeta Švab Širok in Franc Seljak po letnem razporedu sodnikov Vrhovnega sodišča namreč sploh ne morejo biti člani senata, ki odloča o tožbah sodnikov zoper Sodni svet. Vrhovni sodniki Branko Masleša, Marko Prijatelj in mag. Rudi Štravs ter vrhovna sodnica dr. Mateja Končina Peternel pa po vrstnem redu, po katerem se v skladu z letnim razporedom sestavlja senat v konkretnih zadevah, v tej zadevi niso bili na vrsti za sojenje v tem senatu.

Glede (ne)dovoljenosti tožbe

5. Tožba ni dovoljena.

6. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj. Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora. 1

7. Po presoji Vrhovnega sodišča je tožnik pravni interes za odpravo odločbe tekom postopka izgubil. Tožnik je namreč 8. 5. 2020 vložil tožbo, s katero je zahteval, da se odpravi odločba o njegovi razrešitvi s funkcije predsednika ... sodišča v ... Svoj pravni interes za tožbo je utemeljil s tem, da izpodbijana odločba neposredno posega v njegov pravni položaj predsednika sodišča. Ni pa sporno, da se je 3. 9. 2020 upokojil. Vrhovno sodišče ga je zato z dopisom z dne 10. 9. 2020 in nato še na glavni obravnavi, ki jo je opravilo na njegovo zahtevo, pozvalo, naj izkaže svoj pravni interes glede na to, da tudi v primeru uspeha s tožbo ne bo mogel več opravljati funkcije predsednika sodišča. Pozvalo ga je tudi, naj pove, ali vztraja pri tožbenem zahtevku na odpravo odločbe tožene stranke. Tožnik je v vlogi, ki jo je na glavni obravnavi predstavila njegova pooblaščenka, vztrajal pri tožbi za odpravo odločbe tožene stranke, svoj prvovarstveni interes pa je utemeljeval z naslednjimi navedbami:

- po dolgoletnem poštenem, strokovnem in nepristranskem delu sodnika in predsednika sodišča pomeni njegova razrešitev grob poseg v njegovo čast in dobro ime, zaradi česar bo skoraj gotovo uveljavljal odškodnino;

- ob morebitnem ponovnem aktiviranju ne želi, da bi ga spremljal madež razrešitve, ki bi ga lahko onemogočala tudi pri morebitni novi zaposlitvi oziroma dejavnosti, ki bi jo želel opravljati;

- v zvezi s pravilnim razumevanjem obstoja pravnega interesa se sklicuje na odločbi Ustavnega sodišča U-I-83/20 z dne 27. 8. 2020 o presoji Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja ljudi na javnih mestih in površinah ter Up-741/12-21 z dne 2. 7. 2015, s katero je Ustavno sodišče odločalo o pravnem interesu stranskega udeleženca, ki v postopku izdaje gradbenega dovoljenja varuje svoj pravni položaj.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča te okoliščine ne zadostujejo za ugotovitev, da tožnik še vedno ima pravni interes za presojo tožbe za odpravo upravnega akta po prvi alineji prvega odstavka 33. člena ZUS-1. Z odpravo odločbe, s katero je bil razrešen s položaja predsednika sodišča, si namreč svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati, saj se je že 3. 9. 2020 upokojil. Tako ni več mogoče doseči vzpostavitve prejšnjega stanja. 2 Kot navedeno, mora pravni interes obstajati ves čas trajanja upravnega spora.

9. V primeru, kot je obravnavani, bi bilo po stališču Vrhovnega sodišča mogoče vložiti tožbo, s katero stranka zahteva ugotovitev nezakonitost upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v njene pravice ali pravne koristi. Tožnik ugotovitvene tožbe niti po pozivu Vrhovnega sodišča (ki ga sicer Vrhovno sodišče niti ni bilo dolžno podati, saj ne gre za formalno nepopolnost tožbe 3 ) ni vložil oziroma ni prilagodil tožbenega zahtevka. 4 Pri tem je treba poudariti, da v skladu s sodno prakso ugotovitveni zahtevek ni sam po sebi vsebovan v tožbeni zahtevi za odpravo izpodbijanega akta (izpodbojna tožba). Sodišče prve stopnje posledično v primeru vložene izpodbojne tožbe ne presoja avtomatično, ali lahko odloči kot da je bila vložena (tudi) ugotovitvena tožba, torej z ugotovitveno sodbo. Če bi sodišče prve stopnje štelo, da je mogoče izpodbojni tožbi vselej ugoditi tudi tako, da se le ugotovi nezakonitost akta, bi odločilo o nečem, kar je v samem bistvu drugačno od tistega, kar je zahteval tožnik. To pa bi odprlo tudi vprašanje, ali je bil v tem upravnem sporu tožnik tisti, ki je bil subjekt (in ne objekt) sodnega postopka (22. člen Ustave) in ali je bilo njegovo sodno varstvo dejansko učinkovito (23. člen Ustave). 5

10. Ker je pravni interes procesna predpostavka za odločanje po ZUS-1, ta pa v obravnavanem primeru, glede na povedano, ni izkazan, je sodišče po 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo v celoti kot nedovoljeno zavrglo.

Glasovanje

11. Za odločitev so glasovali Vrhovno sodnici in sodnika Borivoj Rozman, Vladimir Balažic, mag. Nina Betetto in dr. Ana Božič Penko. Proti je glasoval vrhovni sodnik dr. Mile Dolenc.

1 Npr. sklep Vrhovnega sodišča I Up 68/2017 z dne 20. 6. 2017 .

2 Podobno Vrhovno sodišče v sklepu I Up 383/2014 z dne 25. 2. 2015.

3 Glej sklep Vrhovnega sodišča I Up 159/2015 z dne 20. 1. 2016.

4 Kar bi sicer lahko storil. Iz zgoraj navedenega sklepa Vrhovnega sodišča izhaja stališče: Tožnik lahko do odločitve sodišča prve stopnje spremeni (ali dopolni) svojo tožbeno zahtevo za odpravo akta tudi v ugotovitveno tožbo, če bi zaradi spremenjenih okoliščin želel, da sodišče o tem odloči, saj to ne posega v pravno varovan položaj drugih strank.

5 Enako sklep Vrhovnega sodišča I Up 159/2015 z dne 20. 1. 2016.