Court dismisses appeal for free legal aid in defamation case as it is excluded by law.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Sodišče pritrjuje to odločbi toženke, da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev BPP, vložena zaradi pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku, v katerem je tožnik udeležen kot obdolženec zaradi kaznivega dejanja obrekovanja. Prosilec je namreč zaprosil za BPP za postopek, ki je po 8. členu ZBPP izključen izmed postopkov, za katere se sme dodeliti BPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ki jo je ta vložil 30. 5. 2024 zaradi postopka pred Okrožnim sodiščem v Celju IV K 22768/2024, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku.

2. Toženka je ugotovila, da je prosilec za BPP v kazenskem postopku udeležen kot obdolženec zaradi kaznivega dejanja obrekovanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 159. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), zato se mu BPP v skladu s 1. alinejo 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ne more dodeliti. Po navedeni zakonski določbi se BPP lahko dodeli le oškodovancu kot zasebnemu tožilcu, a le izjemoma, če oškodovanec kot zasebni tožilec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve izpostavljenih kaznivih dejanj (razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja) povzročena pravno priznana škoda. Drugih pogojev za dodelitev BPP zato organ ni ugotavljal.

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu. V tožbi navaja, da v izpodbijani odločbi ni upoštevano, da si ne more zagotoviti pravnega zastopnika, ker je že vrst let brez zaposlitve zaradi telesne poškodbe in invalidnosti, prejema le socialno pomoč in je socialno ogrožen. Zato je v neenakem razmerju z zasebnim tožilcem B. B.

4. Zasebna tožba v zadevi IV K 22768/2024, ki jo vlaga župan Občine T. B. B., zoper njega kot svetnika občine in predsednika kulturno glasbenega društva, je neupravičena in neutemeljena. Kot član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije (39. člen Ustave RS in 15. člen Poslovnika Občine T.). Tudi zapisi, ki ji je objavil na socialnem omrežju FB, so njegova upravičena kritika župana in občinske uprave Občine T. in so vsa ta dejstva tudi preverljiva in dokazljiva. To je njegova pristojnost kot svetnika, saj dela v skladu z določili Poslovnika in zagotovljeni ustavni pravici do svobode govora (39. člen Ustave RS). Njegova kritika, ki jo je povedal na občinskih sejah, odborih in zapisih FB, je utemeljena, upravičena in vse to po uradni dolžnosti preiskuje Sektor kriminalistične policije Celje. Tudi zasebni tožilec je v preteklosti pisal različna kritična mnenja, obtožbe in trditve na socialnem omrežju FB čez prejšnjega župana in občinsko upravo, a tožnik kot demokrat to razume kot svobodo izražanja. Svoboda govora mora veljati za kogarkoli, ki pohvali ali upravičeno zapiše kakšno kritiko na delo župana. Razlog za zavrnitev vloge je po njegovem mnenju, da organ ni imel vseh podatkov, ki jih je v tožbi zapisal in utemeljil, zato prosi, da se mu BPP dodeli.

5. V dopolnitvi k tožbi, ki jo je sodišču posredoval isti dan kot tožbo, je še navedel, da 8. člen ZBPP ne predvideva položaja obdolženca v postopku. V zadevi ne gre za obrekovanje po 159. členu KZ, temveč za opravičeno kritiko svetnika Občine T., za kar je priložil dokazila. V konkretnem primeru gre za upravičeno kritiko po 158. členu (3) in 39. členu Ustave RS. Skladno z določili Ustave RS in konvencije EKČP mora biti vsakomur zagotovljena pravica do obrambe v kazenskem postopku. Predlaga ugoditev tožbi.

6. Toženka je po pozivu sodišču posredovala upravni spis, na tožbo ni odgovorila.

Odločanje sodišča

7. Tožba ni utemeljena.

8. Predmet presoje v predmetnem upravnem sporu je odločba toženke, da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev BPP, vložena zaradi pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. IV K 22768/2024 na podlagi zasebne tožbe zasebnega tožilca B. B. Ni sporno, da je tožnik v navedenem kazenskem postopku udeležen kot obdolženec zaradi kaznivega dejanja obrekovanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 159. člena KZ-1.

9. Sodišče pritrjuje toženki, ki je izpodbijano odločitev utemeljila na prvi alineji 8. člena ZBPP. Ta določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v zadevah zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda.

10. Res je namen ZBPP, da se zagotovi dostop do sodnega varstva tudi ljudem, ki sicer nimajo dovolj sredstev za pokritje stroškov postopka oz. pravnega zastopanja, vendar pod pogoji, ki jih določa ta zakon, torej ZBPP. V 2. členu ZBPP je navedeno, da se BPP dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. Tako je v zakonu tudi določeno, da se v določenih zadevah BPP ne dodeli. Te določa 8. člen ZBPP. Umeščen je med splošne določbe zakona in predstavlja izjemo od splošnega pravila, da se BPP, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon, zagotavlja (med drugim) za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Sloveniji (1., 2., 3. in 7. člen ZBPP).

11. Zato ni utemeljen tožnikov očitek, da v tej določbi ni predviden položaj obdolženca v postopku, saj je ta primer, ko se BPP ne dodeli, v zakonu določen na način, da je določena vrsta zadeve (konkretno, zadeva zaradi kaznivega dejanja obrekovanja), s tem pa so zajete vse stranke oz. udeleženci postopka, če nastopajo kot prosilci za BPP. Pri tem je določena le ena izjema, to pa je v primeru, da je prosilec za BPP oškodovanec in pod pogojem, da verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda, za kar v konkretnem primeru ne gre.

12. Tožbene navedbe so usmerjene tudi v razloge, zakaj je zasebna tožba zaradi očitanega obrekovanja neutemeljena oz. neupravičeno vložena. Vendar to za odločanje o tem, ali se tožniku sme dodeliti BPP, ni odločilno, zato se sodišče do teh navedb ne opredeljuje, pač pa bo predmet kazenskega postopka.

13. Tožnik v tožbi pravilno opozarja, da mora biti vsakomur zagotovljena pravica do obrambe v kazenskem postopku, vendar te pravice ni mogoče enačiti s pravico do dodelitve BPP, saj navedeni pravici temeljita na različnih materialnopravnih podlagah in procesnih jamstvih. Obdolženčeva temeljna ustavna, konvencijska in zakonska pravica je, da se v kazenskem postopku brani s strokovno pomočjo zagovornika po lastni izbiri (2. alineja 29. člena Ustave RS, tretji odstavek 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic - EKČP, prvi odstavek 12. člena Zakona o kazenskem postopku). Za razliko od Ustave - EKČP zagotavlja tudi pravico do brezplačne pravne pomoči zagovornika, a pod dvema kumulativnima pogojema: prvi je, da obdolženec nima dovolj sredstev, da bi si zagovornika plačal sam; drugi pa, da je takšna dodelitev v interesu pravičnosti. Med kriteriji, ki so odločilni za presojo navedenih interesov, sta resnost kršitve in teža zagrožene kazni ter kompleksnost obravnavane zadeve. 1 Glede na navedeno tudi za pravico do obrambe v kazenskem postopku - v smislu pravice do brezplačne pravne pomoči zagovornika, torej veljajo omejitve.

14. Izpodbijana odločitev toženke je zakonita. Ker je toženka ugotovila, da je prosilec zaprosil za BPP za postopek, ki je po 8. členu ZBPP izključen izmed postopkov, za katere se sme dodeliti BPP, je toženka pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za oddelitev BPP in zato tudi pravilno ni presojala ostalih pogojev za dodelitev BPP (materialni položaj prosilca in druge okoliščine zadeve). Sodišče ugotavlja, da tožnik ni uspel izkazati nepravilnosti ali nezakonitosti izpodbijane odločbe, ki tudi ni nična, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

15. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1, saj relevantno dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločitev med strankama postopka ni bilo sporno, sporna je le pravna presoja pravilnosti toženkine uporabe materialnega prava v smislu pravilne uporabe določbe o omejitvi pravice do BPP.

1 Komentar Ustave Republike Slovenije, Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, Nova Gorica 2019, komentar k 29. členu.