Administrative court dismisses appeal, upholding statutory ban on free legal aid for appeals against aid decisions to prevent abuse.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

BPP se po ZBPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP (za kar gre tudi v obravnavani zadevi). Takšna prepoved pa je po presoji sodišča ustavnoskladna, saj se z njo preprečuje veriženje prošenj za BPP, kar izpolnjuje elemente zlorabe tega instituta. Zloraba pravice pa ni (ustavno)pravno varovana.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo tožene stranke je bila zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Upravnega sodišča RS I U 666/2024-8 z dne 3. 7. 2024.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila s sodbo, ki jo je tožnik želel izpodbijati, zavrnjena tožnikova tožba zoper odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 7/2024 z dne 19. 2. 2024, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP za sestavo in vložitev predloga za obnovo postopkov v socialnih sporih, ki sta se pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani vodila pod opr. št. VII Ps 1359/2019 in opr. št. VII Ps 1000/2019. Tožena stranka je zato tožnikovo prošnjo zavrnila po peti alineji 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Sklicujoč se na sodno prakso je štela, da ta prepoved velja tudi za vložitev pravnih sredstev v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP.

3. Tožnik se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je vložitev pritožbe na Vrhovno sodišče RS zoper sodbo tukajšnjega sodišča, zoper katero se ni mogoče pritožiti, izredno pravno sredstvo, katerega je mogoče vložiti le preko pravnega strokovnjaka. Tožnik meni, da je 8. člen ZBPP, ki omejuje pravico do BPP, neustaven, pri čemer se med drugim sklicuje na ustavno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. Ne strinja se tudi z navedbo toženke, da se je sposoben sam zastopati, ker mu ni bila odvzeta poslovna sposobnost. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi oziroma podrejeno razveljavi (pravilno odpravi, op. sodišča), ter da sodišče samo reši zadevo tako, da tožniku prizna pravico do BPP v tej zadevi.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet presoje v upravnem sporu je odločba, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, ker ni izpolnjen pogoj iz pete alineje 8. člena ZBPP, po katerem se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP.

7. Sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi gre za situacijo iz pete alineje 8. člena ZBPP. Tožnik je namreč zaprosil za BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Upravnega sodišča RS I U 666/2024-8 z dne 3. 7. 2024. Tožnik je torej zaprosil za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pravnega sredstva zoper odločitev v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP. Organ za BPP je zato tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP tudi po presoji sodišča pravilno zavrnil.

8. V zvezi s tožnikovimi ugovori o neustavnosti prepovedi dodeljevanja BPP, kot jo določa peta alineja 8. člena ZBPP, mu sodišče pojasnjuje, da je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Vendar pa ta pravica ni absolutna. Zato tudi pravica do BPP ni absolutna. Dodeli se lahko le na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). Ta (med drugim) določa, da se BPP po ZBPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP (za kar gre tudi v obravnavani zadevi). Takšna prepoved pa je po presoji sodišča ustavnoskladna, saj se z njo preprečuje veriženje prošenj za BPP, kar izpolnjuje elemente zlorabe tega instituta. Zloraba pravice pa ni (ustavno)pravno varovana. Zato ne držijo tožnikove (pavšalne) trditve, da ta prepoved krši 23. člen (pravico do sodnega varstva) Ustave.

9. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče se strinja z ugotovitvijo toženke, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj iz pete alineje 8. člena ZBPP za dodelitev BPP. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Ker dejansko stanje, relevantno za odločitev o zadevi, med strankama ni sporno, temveč je sodišče odločalo o pravnem vprašanju, je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.