Appeal allowed; lower court failed to explicitly weigh defendant's health claims before ordering substitute detention.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal, quashing the first-instance decision and remanding the case for a new ruling. The defendant argued that his recent heart surgery and unemployment justified a payment plan, but the lower court ordered substitute detention without explicitly weighing these claims. The court ruled that the first instance violated procedural rules by failing to explicitly consider the defendant's statements regarding his health and financial situation before imposing the penalty.
Legislator headnote
AI generated9th paragraph of 192.a paragraph of the Offenses Act; 155th paragraph 1st paragraph 8th point of the Offenses Act; The court must explicitly weigh the offender's specific circumstances and statements before ordering substitute detention, ensuring the penalty is proportional and fair in the concrete case.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
[JEDRO]
Čeprav drži, da se storilec na vabilo za zaslišanje za dne 12. 4. 2024 ni odzval, bi se moralo sodišče ob upoštevanju devetega odstavka 192.a člena ZP-1 do storilčevih trditev v izjavi z dne 6. 3. 2024 tudi izrecno opredeliti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izreklo, da se znesek neplačanih glob v skupni višini 1.750,00 EUR po odločbah o prekršku Finančne uprave Republike Slovenije z dne 9. 1. 2019 in 1. 3. 2019, ki se ni mogel izterjati po pravilih davčne izvršbe, izvrši tako, da se storilcu določi 18 dni zapora.
2. Zoper sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. in 3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1). V pritožbi navaja, da je že 6. 3. 2024 sodišču sporočil, da ni bil v stanju poravnati glob, ker je nezaposlen in okreva po srčnem infarktu, ki ga je doživel konec leta 2022 ter je bil operiran 4. 1. 2023 v Mariboru, kjer so mu naredili tri srčne obvode, o čemer je priložil vso zdravstveno dokumentacijo.
3. Ob reševanju pritožbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1, na katero pazi tudi po uradni dolžnosti.
4. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje po prejemu obvestila FURS, storilcu posredovalo obvestilo o uvedbi postopka za določitev nadomestnega zapora ter ga pozvalo, da poda v zakonsko določenem roku pisno izjavo o vsebini obvestila. Čeprav je sodišče prve stopnje v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je storilec podal izjavo z dne 6. 3. 2024, v kateri je opisal svoje zdravstvene težave in prosil za obročno plačilo glob, zaradi česar ga je tudi vabilo na zaslišanje za dne 12. 4. 2024, katerega pa se brez navedbe opravičljivih razlogov ni udeležil, je v 5. točki obrazložitve zaključilo, da je storilec v postopku imel možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na odreditev nadomestnega zapora, pa tega ni storil. Takšne ugotovitve so si medsebojno nasprotujoče, na kar opozarja tudi storilec v pritožbi.
5. Čeprav drži, da se storilec na vabilo za zaslišanje za dne 12. 4. 2024 ni odzval, bi se moralo sodišče ob upoštevanju, da iz devetega odstavka 192.a člena ZP-1 med drugim izhaja pomembno splošno pravilo, da mora sodišče pred odreditvijo nadomestnega zapora skrbno pretehtati vse okoliščine konkretnega primera (tako tiste, ki jih je navedel storilec v izjavi kot morebitne druge okoliščine, ki so sodišču znane), saj sme nadomestni zapor tudi v primeru, ko so izpolnjeni vsi formalni pogoji, odrediti le, če oceni, da je v konkretnem primeru to sorazmeren in pravičen ukrep, 1 do storilčevih trditev v izjavi z dne 6. 3. 2024 tudi izrecno opredeliti. Sodišče prve stopnje tega ni storilo, temveč je zgolj pavšalno navedlo, da je ob odsotnosti razlogov iz devetega odstavka 192. a člena ZP-1 izdalo sklep o nadomestnem zaporu. Tako iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, kako je sodišče presojalo navedbe storilca v izjavi z dne 6. 3. 2024 in zakaj je štelo, da je ne glede na tam navedene okoliščine odreditev nadomestnega zapora v konkretni zadevi sorazmeren in pravičen ukrep.
6. Glede na navedeno, ko izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, pritožbeno sodišče ni moglo postopati v skladu s petim odstavkom 192. č člena ZP-1, pač pa je ob smiselni uporabi petega odstavka 163. člena ZP-1 po uradni dolžnosti izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, saj je ugotovljene kršitve glede na njeno naravo, ne more samo odpraviti.
7. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno pretehtati, ali je glede na navedbe storilca v izjavi z dne 6. 3. 2024, odreditev nadomestnega zapora v okoliščinah konkretnega primera sorazmeren in pravičen ukrep, po potrebi glede tega še izvesti kakšne dokaze, in se do trditev storilca v izjavi z dne 6. 3. 2024 tudi izrecno opredeliti.
1 Zakon o prekrških s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2018, L. Selinšek, stran 953.