Court dismisses appeal regarding court fee calculation after partial withdrawal of lawsuit.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljana dismissed the plaintiff's appeal against a first-instance decision regarding court fees. The plaintiff argued that the court should not charge the full fee for a claim they partially withdrew, claiming the administrative nature of the hearing warranted a reduced rate. The court ruled that the first instance correctly assessed fees based on the original claim value at the time of the fee payment request, as the partial withdrawal occurred after the fee obligation was established and the amount was legally fixed.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah (ZST-1); Zakon o pravdnem postopku 2 (ZPP): The court assessing a request for deferred or installment court fees must determine the fee obligation based on the claim value existing at the time of the request, not subsequent partial withdrawals, though the fee may be refunded or adjusted later under specific statutory conditions.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani II. točki potrdi.
[JEDRO]
Pri odločanju o predlogu za odlog oz. obročno plačilo sodne takse sodišče delnega umika tožbe ni moglo upoštevati. To pa še ne pomeni, da umik tožbe ne bo ustrezno upoštevan v nadaljevanju.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom (I.) zavrnilo predlog tožnika za odlog plačila sodnih taks, (II.) zavrnilo obročno plačilo sodne takse 54 EUR ter (III.) odločilo, da je dolžan navedeno sodno takso plačati v 15 dneh po prejemu izpodbijanega sklepa. Nadalje je (IV.) ugodilo predlogu za obročno plačilo sodne takse 861 EUR, ki jo je dolžan tožnik plačati v 10 zaporednih mesečnih obrokih po 86,10 EUR mesečno, in (V.) razveljavilo plačilni nalog P 195/2021 z dne 26. 3. 2024.
2. Zoper II. točko sklepa se laično pritožuje tožnik, ki opozarja, da je delno umaknil tožbo, zaradi česar se tožba v delu, ki se nanaša na plačilo stroškov operaterja, ne bo obravnavala. Meni, da mu zato sodišče ne more zaračunati celotne storitve sojenja za to točko tožbe, saj je bil obseg dela sodišča le administrativen, za kar pa ponavadi sodišče prisodi le 2 % stroškov vrednosti zadeve. Nepravično je, da v takem primeru sodišče sebi prisodi 50× več, torej celotno sodno takso.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V pravdnem postopku nastane taksna obveznost ob vložitvi tožbe (1. točka prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, 1 v nadaljevanju: ZST-1), odmeri pa se od višine spornega predmeta, kot je določen v tožbi. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je tožnik uveljavljal dva različna zahtevka: enega za plačilo uporabnine in enega za plačilo stroškov operaterja, zato je v skladu z drugim odstavkom 41. člena Zakona o pravdnem postopku 2 (v nadaljevanju: ZPP) pravilno določilo vrednost spornega predmeta po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Temu primerno je posebej obračunalo sodno takso za tožbeni zahtevek za plačilo stroškov operaterja, katerega vrednost je 71,98 EUR, sodna taksa od tega zneska pa 54 EUR (tarif. št. 1111 ZST-1).
5. Kot je pojasnjeno v izpodbijanem sklepu, je sodišče prve stopnje z njim odločalo le o predlogu tožnika za odlog oz. obročno plačilo sodne takse - o višine le-te pa je bilo odločeno že pred tem, 26. 3. 2024 je bil izdan plačilni nalog, zoper katerega je tožnik vložil ugovor, ki pa je bil zavrnjen s sklepom z dne 16. 5. 2024. Sodišče prve stopnje je torej presojalo le pogoje za odlog oz. za obročno plačilo sodne takse. V tej fazi postopka torej ni moglo posegati v pravnomočno ugotovljeno višino taksne obveznosti. Drži, kar opozarja pritožba, da je tožnik (24. 6. 2026) delno umaknil tožbo - ravno za znesek 71,98 EUR, ki predstavlja stroške operaterja. Glede na povedano sodišče tega delnega umika pri odločanju o predlogu za odlog oz. obročno plačilo sodne takse ni moglo upoštevati, kar pomeni, da je izpodbijana odločitev pravilna.
6. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen ZPP).
7. Vse to pa seveda še ne pomeni, da umik tožbe v nadaljevanju ne bo upoštevan. ZST-1 namreč v tarif. št. 1112 določa, da se znesek sodne takse iz tarif. št. 1111 v primeru umika tožbe pred začetkom pripravljalnega naroka, ali (če se ta ne opravi) pred začetkom prvega naroka za glavno obravnavo, oz. če se odloča brez obravnave, pred izdajo odločbe zniža za 2/3. Zakonska dikcija predvideva, da je sodna taksa plačana in se potem vrne njen ustrezni delež, a v obravnavanem primeru ni nobenega razloga, da tožnik ne bi plačal le 1/3 sodne takse (18 EUR). Četrti odstavek 34. člena ZST-1 določa, da mora stranka, če se vloga šteje za umaknjeno ali se zavrže, ker taksa za postopek o vlogi ni bila plačana, plačati takso, ki je v tarifnem delu tega zakona določena za umik vloge - tudi v tem primeru bi bil torej dolžan plačati le 18 EUR (1/3). Ker je tožnik tožbo že umaknil, ta posledica ne bo mogla nastopiti, v nobenem primeru pa ne bo dolžan plačati več kot 18 EUR sodne takse: če jo bo plačal v celoti, mu jo bo sodišče 2/3 vrnilo, da pa se izognemo dodatnim stroškom plačilnega prometa, pa ni nobenega razloga, da tožnik že takoj plača le 1/3 odmerjene sodne takse, torej 18 EUR.
1 Uradni list RS, št. 37/2008, s spremembami.
2 Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami.