Appeal dismissed; ownership determination is a prerequisite for calculating usage fees in co-ownership disputes.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal against a first-instance decision to suspend proceedings pending a prior ruling on co-ownership. The plaintiff argued that the suspension violated her rights due to financial distress and the defendant's continued exclusive use of the property. The court held that determining ownership and shares is a necessary precondition for calculating usage fees, making the suspension legally justified under principles of economic efficiency.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 13. člen; 206. člen: When the determination of a right or legal relationship is a prerequisite for resolving the main claim, the court must suspend proceedings until that prior issue is decided, provided it is not urgent or necessary to resolve immediately.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Lastništvo nepremičnin, kot višina deleža na skupnem premoženju, je predhodno vprašanje za ugotovitev višine uporabnine.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo pravdni postopek do pravnomočne odločitve v postopku P 376/2019.
2. Zoper ta sklep se tožnica po pooblaščencu pravočasno pritožuje. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). V pritožbi opozarja, da izpodbijani sklep nima razlogov, zaradi katerih bi ga bilo mogoče preizkusiti. V tem postopku je podala prošnjo za razpis obravnave. V njej je izpostavila, da zadeva P 376/2019 že več let stagnira (tožba je bila vložena leta 2019), pri čemer ni bil razpisan niti pripravljalni narok. Opozorila je na svojo finančno stisko, saj zaradi vremenskih ujm potrebuje sredstva za obnovo gospodarskih poslopij in vzdrževanje kmetije, pri čemer mora prositi za pomoč odrasle otroke, kar po njenem mnenju pomeni nedostojanstven položaj. Sodišče se do teh navedb ni opredelilo. Zadevna prekinitev postopka ji onemogoča, da bi uveljavljala svoje pravice glede skupnega premoženja, kar je v nasprotju z ustavnimi pravicami do zasebne lastnine in učinkovitega pravnega sredstva. Čeprav je lastnica skupnega premoženja, od njega nima nobene koristi. Toženec še naprej izključno uživa skupno premoženje, ga uporablja in z njim ravna, kot da je samo njegovo. Tožnica je zato prikrajšana za vsakršne koristi in je izpodbijani sklep v celoti v prid toženca. Prav tako opozarja, da je v postopku P 376/2019 že bila izdana začasna odredba za preprečitev odtujitve in obremenitve skupnega premoženja, ki pa ne preprečuje, da ga toženec izčrpava. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi oziroma da ga z razveljavitvijo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in priglaša pritožbene stroške.
3. Toženec na pritožbo ni odgovoril.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Uvodoma je ugotoviti, da smiselno očitana postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ni podana, saj se izpodbijana odločitev da preizkusiti, sklep pa ima jasne in zadostne razloge o odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo in ne nasprotujejo izreku. Prav tako je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločalo o vlogi toženca za prekinitev postopka, zato se o tožničini vlogi ni posebej opredeljevalo in tako ni zagrešilo nobene postopkovne kršitve.
6. Na podlagi 13. člena v povezavi z 206. členom ZPP sodišče postopek prekine, kadar je odločitev odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojni organ, in če odloči, da tega predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo. Sodišče prve stopnje je navedeni določili pravilno uporabilo in je postopek utemeljeno prekinilo.
7. Pritožbeno namreč ni sporno, da tožnica v tem postopku zahteva plačilo uporabnine za uporabo nepremičnin s parc št. 202 in 203/6, ki jih toženec uporablja brez njenega soglasja, na nepremičnini parc. št. 203/8 pa ji onemogoča souporabo. Izpodbijano pa nadalje tudi ni, da v pravdnem postopku P 376/2019 sodišče ugotavlja obseg skupnega premoženja pravdnih strank in njun delež na tem premoženju, pri čemer je k tej zadevi pridružena tudi pravdna zadeva P 412/2019, po kateri toženec z nasprotno tožbo zahteva ugotovitev skupnega premoženja in deležev na njem.
8. Sodišče prve stopnje je na podlagi povzeto nespornega pravilno ugotovilo, da je vprašanje o tožničinem upravičenju do plačila uporabnine odvisno od presoje, kaj sodi v skupno premoženje pravdnih strank in kakšni so njuni deleži na njem. Tako je pravilno razlagovalo, da je lastništvo nepremičnin, kot višina deleža na skupnem premoženju, predhodno vprašanje za ugotovitev višine uporabnine. Ker pa je pravdni postopek P 376/2019 za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deleža na njem že v teku in se je začel prej, tudi sodišče druge stopnje soglaša s sodiščem prve stopnje, da je ob upoštevanju načela ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka smiselno, da sodišče prve stopnje samo ne rešuje predhodnega vprašanja, ampak postopek prekine in počaka na pravnomočno odločitev v zadevi P 376/2019. Kot je še navedlo sodišče prve stopnje, ta postopek za plačilo uporabnine namreč glede na datum vložitve tožbe in določila Sodnega reda še ni na vrsti za razpis naroka, zadeva pa tudi ni ne nujna ne prednostna.
9. Glede tožničinih navedb, da jo toženec onemogoča pri uporabi nepremičnim, pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da s takšnimi navedbami pravilnosti prvostopenjske odločitve ne more izpodbiti, tožbeni zahtevek glede plačila stroškov uporabe nepremičnin pa deli usodo glavnega zahtevka po plačilu uporabnine. Pri tem še dodaja, da ima tožnica, v primeru, da postopek P 376/2019 miruje, na voljo ustrezna pravna sredstva, da ta postopek v tem primeru pospeši, ne more pa s tem izpodbiti pravilnosti odločitve v izpodbijanem sklepu.
10. Po obrazloženem in ker ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanih delih sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
11. Ker gre za vmesno procesno odločitev, so pritožbeni stroški nadaljnji stroški pravdnega postopka, zato je odločitev o teh stroških pridržana za končno odločbo (165. člen ZPP v zvezi s 164. členom ZPP).