Appeal dismissed because enforcement conditions met and temporary order request overlaps with granted claim.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's appeal against the first-instance court's rejection of a request for a temporary order. The appellant argued that eviction would cause significant damage due to property deterioration and financial hardship, but the court found the enforcement conditions already met. Since the appellant already holds an enforceable title for the property transfer, the temporary order request was redundant and lacked legal interest.
Legislator headnote
AI generated267. člen ZIZ; 338. člen ZPP: A temporary order is unnecessary when enforcement conditions are met and the underlying claim is already enforceable, as the applicant lacks a legal interest in the interim measure.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrže.
II. Tožeča stranka nosi svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Glede na dikcijo 267. člena ZIZ je izdaja začasne odredbe mogoča vse dokler niso podani pogoji za izvršbo (pravnomočnost odločbe in potek roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti), ki so v obravnavanem primeru nedvomno že izpolnjeni. Tožnica že ima izvršilni naslov na izročitev stanovanja, kar ji zagotavlja višjo (kvalitetnejšo) raven pravnega varstva, kot bi jo pridobila z morebitno izdajo začasne odredbe. Dodatno si tožnica svojega pravnega položaja niti ne more izboljšati, saj se predlog za izdajo začasne odredbe vsebinsko popolnoma prekriva s tožbenim zahtevkom, kateremu je bilo ugodeno in je kot že rečeno izvršljiv. To pa pomeni, da je odpadel tožničin pravni interes za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožnici v 15 dneh izroči nepremičnino v k. o. ..., stavba ..., del stavbe št. 53, ID ... (I. točka izreka) in v nadaljevanju zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki se po vsebini prekriva s tožbenim zahtevkom (II. točka izreka). Toženki je še naložilo, da tožnici v roku 15 dni povrne pravdne stroške v znesku 1.105,57 EUR (III. točka izreka) ter sklenilo, da tožnica sama nosi stroške v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe (IV. točka izreka).
2. Zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe (II. točka izpodbijane odločbe) se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni oziroma podredno razveljavi, zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje ter priglaša pritožbene stroške.
Opozarja, da je predlog za izdajo začasne odredbe utemeljen. Izkazan je pogoj po 3. alineji drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), saj toženka v njeni nepremičnini prebiva brez pravnega naslova, prav tako ji onemogoča vstop v nepremičnino. Navaja, da iz njenega stanovanja zamaka v spodnje stanovanje, kar izkazujejo tudi pritožbi priložene fotografije, iz katerih izhaja, da se je strop na več mestih napihnil, prav tako so začele odpadati tudi ploščice in omet. Zaradi navedenega ji v stanovanju nedvomno nastaja škoda, ki v celoti izvira iz sfere toženke. Dodatno škodo predstavlja tudi neplačevanje uporabnine in obratovalnih stroškov, vse navedeno pa izkazuje, da je škoda, ki ji nastaja, bistveno večja od škode, ki bi eventualno nastala toženki. V nadaljevanju izpostavlja toženkino slabo finančno stanje in nevarnost, da ne bo mogla priti do poplačila denarne terjatve iz naslova nastajanja škode v stanovanju. Prav tako ji je toženka predhodno že obljubila, da se bo po prenehanju najemne pogodbe iz stanovanja odselila, kar pomeni, da je imela več kot dovolj časa, da si poišče novo primerno stanovanje. Tudi sicer toženka krši najemno pogodbo, saj v stanovanju prebiva toženkin partner, ki je konfliktna in agresivna oseba. Na koncu tožnica poudarja, da je izdaja začasne odredbe nujno potrebna, saj bo pritožbeni postopek trajal določeno obdobje, v katerem bo tožnici nastala dodatna in večja škoda.
3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni dopustna.
5. Glede na dikcijo 267. člena ZIZ je izdaja začasne odredbe mogoča vse dokler niso podani pogoji za izvršbo (pravnomočnost odločbe in potek roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti), 1 ki so v obravnavanem primeru nedvomno že izpolnjeni. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila izpodbijana odločba toženki vročena 27. 9. 2024, odločba pa je v delu, ki se nanaša izročitev nepremičnine (I. točka izreka) postala pravnomočna z dnem izteka 30 dnevnega pritožbenega roka, to je 5. 11. 2024. Od tega dne je začel teči tudi 15 dnevni paricijski rok za izpolnitev obveznosti, ki je potekel 21. 11. 2024. V skladu z navedenim tožnica že ima izvršilni naslov na izročitev stanovanja, kar ji zagotavlja višjo (kvalitetnejšo) raven pravnega varstva, kot bi jo pridobila z morebitno izdajo začasne odredbe. Dodatno si tožnica svojega pravnega položaja niti ne more izboljšati, saj se predlog za izdajo začasne odredbe vsebinsko popolnoma prekriva s tožbenim zahtevkom, kateremu je bilo ugodeno in je kot že rečeno izvršljiv. To pa pomeni, da je odpadel tožničin pravni interes za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe. 2
6. Glede na povedano pritožba tožnice ni dovoljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (352. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP).
7. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP).
1 Gl. sklep VSM I Cp 680/2022-1.
2 Smiselno enako izhaja tudi iz sklepa VSRS II DoR 170/2021.