Shareholders of a limited liability company lack standing to appeal a bankruptcy order filed by the debtor.

I. Pritožba se zavrže.

II. Družbenik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V primeru, ko je bil sklep o začetku stečaja izdan na predlog dolžnika, ki je družba z omejeno odgovornostjo, katere družbeniki niso odgovorni za obveznosti družbe, družbenik po z novelo ZFPPIPP-H spremenjeni določbi 234. člena ZFPPIPP nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečaja in ne more izpodbijati domneve insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (p.d. 3) začelo stečajni postopek nad dolžnikom in imenovalo upravitelja. Predlog za začetek stečajnega postopka je podal sam dolžnik, zato se po prvem odstavku 234. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) domneva, da je dolžnik insolventen.

2. Zoper sklep je vložil pritožbo družbenik (p.d. 15) iz vseh pritožbenih razlogov, ker dvomi v resničnost (verodostojnost) dolžnikove izjave o domnevi insolventnosti.

3. Upravitelj se v odgovoru na pritožbo (p.d. 38) sklicuje na neizpodbojno domnevo insolventnosti po 2. točki četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP (glede na dolg dolžnika iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 318.526,39 EUR in dolg iz naslova prispevkov za zdravstveno varstvo v višini 175.941,89 EUR) in kumulativno podano izpodbojno domnevo insolventnosti na podlagi 1. in 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. V stečajnem postopku ima procesno legitimacijo stranka postopka. V skladu s 55. členom ZFPPIPP so procesna dejanja v predhodnem postopku zaradi insolventnosti upravičeni opravljati: 1. predlagatelj postopka, 2. dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka, če ni njegov predlagatelj, 3. upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku. Po določbi 126. člena ZFPPIPP ima procesno legitimacijo za vložitev pritožbe vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon.

6. Ta postopek je bil uveden s predlogom dolžnika z dne 13. 6. 2024, zato se uporabljajo določbe ZFPPIPP, kot so bile novelirane z novelo ZFPPIPP-H, ki je stopila v veljavo z dnem 1. 11. 2023. Ta je spremenila tudi določbo 234. člena ZFPPIPP, ki se nanaša na postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka. Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen. To pravilo se smiselno uporablja tudi za predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga vloži osebno odgovorni družbenik dolžnika ali družbenik družbe z omejeno odgovornostjo pod pogoji iz tretjega odstavka 38. člena tega zakona. Po tretjem odstavku 234. člena ZFPPIPP lahko domnevo insolventnosti iz prvega odstavka tega člena izpodbija samo osebno odgovorni družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil njegov osebno odgovorni družbenik. Četrti odstavek 234. člena se ne nanaša na položaj, ko predlog za začetek stečajnega postopka vloži dolžnik, pač pa drug družbenik.

7. Pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H je lahko domnevo insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena zakona v skladu s tedaj veljavnim tretjim odstavkom tega člena, izpodbijal tudi družbenik dolžnika (ne le osebno odgovorni družbenik). V osnutku novele ZFPPIPP-H je predlagatelj pojasnil, da je ponovno temeljito proučil pravico do pritožbe družbenika, ki ni hkrati osebno odgovoren družbenik. Pri tem je upošteval tudi ugotovitve Ustavnega sodišča v odločbi št. Up-386/15-26, U-I-179/15-8 z dne 12. 5. 2016 in ocenil, da interes družbenikov, ki za obveznosti družbe osebno ne odgovarjajo, v fazi izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka ne more biti posebej in na enak način varovan. 1 Začetek stečajnega postopka ne vpliva na pravni položaj družbenika kapitalske družbe (d. o. o. ali d. d.), zato se s sklepom o začetku stečajnega postopka ne posega v njegov pravni interes (pravno korist).

Zaradi enakega razloga na primer po nemškem Insolvenzordnung (InsO) družbenik kapitalske družbe nima pravice do pritožbe proti sklepu o začetku stečajnega postopka. Z začetkom stečajnega postopka družbeniki ne izgubijo vseh korporacijskih pravic (na primer pravice do ostanka premoženja po poplačilu upnikov), pač pa prenehajo le upravljavska upravičenja. Poleg tega je pri presoji teh razmerij treba upoštevati tudi pravila o korporacijskih razmerjih v družbi, po katerih mora poslovodstvo družbe družbenike obveščati o vseh pomembnejših okoliščinah za poslovanje družbe (mednje sodi tudi uvedba stečajnega postopka) in pri tem ravnati z ustrezno skrbnostjo.

Morebitno škodo zaradi opustitve obveščanja lahko družbeniki uveljavljajo pri članih poslovodstva navedene družbe. Upoštevati je treba tudi eno izmed temeljnih načel postopkov zaradi insolventnosti, tj. načelo hitrosti postopka, ki zahteva, da postopek poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja. Pravica družbenikov kapitalske družbe, ki za obveznosti družbe ne odgovarjajo, da se pritožijo zoper sklep o začetku stečajnega postopka, se je ob ponovnem tehtanju sorazmernosti pokazala kot nesistemska. Zato tudi z isto novelo spremenjena določba 242.

člena ZFPPIP določa, da se družbenikom družbe z omejeno odgovornostjo vroča (le) sklep o začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan na predlog drugega družbenika, sicer pa se sklep vroči (le) osebno odgovornemu družbeniku, in samo v teh primerih lahko družbeniki vložijo pritožbo proti sklepu o začetku stečaja. 2

8. V konkretnem primeru je bil sklep o začetku stečaja izdan na predlog dolžnika, dolžnik pa je kapitalska družba (d. o. o.), katere družbeniki niso odgovorni za obveznosti družbe (472. člen Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1). Niti po splošnih pravilih 126. člena v zvezi s 55. členom ZFPPIPP, niti po posebnih pravilih noveliranega 234. člena in 242. člena ZFPPIPP, družbenik v tem postopku nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe in ne more izpodbijati domneve insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP. Pritožba je zato nedovoljena in jo je pritožbeno sodišče zavrglo (prvi odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). 3

9. Družbenik dolžnika s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena in 154. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

1 Obrazložitev k predlogu spremembe 234. člena ZFPPIPP v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZFPPIPP z dne 15. 11. 2022, EVA 2016-2030-0030 (https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=11869).

2 Obrazložitev k predlogu spremembe 242. člena ZFPPIPP v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZFPPIPP z dne 15. 11. 2022, EVA 2016-2030-0030 (https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=11869).

3 Enako tudi sklep VSL Cst 58/2024 z dne 20. 3. 2024.