Appeal dismissed; repair clause covers whole vehicle including parts, excluding liability for damage to those parts.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Med pravdnima strankama spor o pomenu povzetega določila Splošnih pogojev v delu, ki govori o "stvari, ki je predmet popravila", še ne pomeni, da je določilo dvoumno in nejasno in bi ga bilo zato treba razlagati skladno s 83. členom OZ. Določilo govori o stvari in ne o njenih sestavinah. Stvar, ki je predmet popravila, je zato ob upoštevanju besedila Splošnih pogojev lahko le stvar z vsemi svojimi sestavnimi deli.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnika, da mu toženka plača 10.304,59 EUR s pripadki ter povrne stroške postopka (tč. I izreka). Tožniku je naložilo, da toženki povrne 20 EUR pravdnih stroškov s pripadki.

2. Pritožbo vlaga tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odst. 338. čl. ZPP. 1 Predlaga spremembo oziroma razveljavitev odločitve. Priglaša stroške.

Za pritožnika je sporno, ali je nastala škoda, ki jo je med popravilom tožnikovega vozila povzročil A. A., krita po zavarovalnih pogojih ali ne. Povzema dejstva o nastanku škode in odgovornosti zavarovanca toženke in navaja, da se ne strinja, da je bil predmet popravila vozilo in ne posamezen njegov del. Mehanikovo delo sta bila le menjava verige in olja na diferencialih. Ker predmet popravila ni bilo celotno tožnikovo vozilo, prav tako pa tudi ne menjalnik, določba 1. tč. 3. odst. 2. čl. Splošnih pogojev za zavarovanje civilne odgovornosti O 01/16 (v nadaljevanju Splošni pogoji), ki govori o izključitvi odškodninske odgovornosti za škodo na stvareh, ki so predmet popravila, ne pride v poštev. Sodišče je prezrlo, da je bila demontaža menjalnika potrebna le zato, da se je navedena menjava lahko izvedla. Nasprotuje zaključku, da je lahko predmet popravila le avto kot celota in ne njegov posamezen del. Takšno stališče ne izhaja iz zapisa Splošnih pogojev. Ti tudi nikjer ne določajo, da je predmet po tej določbi le predmet, ki predstavlja zaključeno funkcionalno celoto. Takšna razlaga Splošnih pogojev je v nasprotju z 83. čl. OZ, 2 po katerem je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke. Opozarja na odločbo VS RS II Ips 44/2018, v kateri je navedeno, da morajo biti splošni pogoji jasni, takšni, da zavarovancem omogočajo realno presojo v njih podane vsebine zavarovalnega razmerja, vključno z obsegom zavarovalnega jamstva. Vztraja, da zavarovalno kritje ni izključeno. Po sprejetem stališču škoda ne bi bila krita niti v primeru, ko bi stranka pripeljala vozilo zaradi menjave pnevmatik in žarometov, pa bi na vozilo padel nek predmet in ga poškodoval. Stališče je preozko in v nasprotju s samim namenom zavarovanja.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje in neprerekanih trditev strank 3 izhaja, da je tožnik svoje osebno vozilo pripeljal k zavarovancu toženke na preventivni (tehnični) pregled, zaradi menjave olja in pogonske verige. Zaradi izvedbe tega dela je bilo treba odstraniti menjalnik vozila in ga po izvedbi dela namestiti nazaj. Do škode je prišlo, ko je zavarovancu toženke menjalnik padel na tla in je prišlo do poke "zvona" le-tega. Menjalnik je bil posledično zamenjan z novim in zaračunan tožniku. V času nastanka škode je imel zavarovanec toženke sklenjeno zavarovanje splošne civilne odgovornosti po polici št. 000, katere sestavni del so zavarovalni pogoji toženke O 01/16. V teh pogojih je tudi določilo, ki se glasi: "Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevki zaradi škode na stvareh, ki so predmet ali sredstvo obdelave, predelave, preizkušanja, popravila, vzdrževanja ipd., če je vzrok škode bodisi v delu na njih bodisi v delu z njimi."

6. V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo sporno, ali je za škodo, ki je med popravilom tožnikovega vozila nastala na menjalniku, ob upoštevanju 1. tč. 3. odst. 2. čl. Splošnih pogojev, podano zavarovalno kritje. Tožnik je trdil, da je bil predmet popravila oziroma vzdrževanja samo točno določen del vozila (menjava verige in olja), ne pa menjalnik; toženka pa, da se je popravilo oziroma vzdrževanje izvajalo na osebnem vozilu, katerega del so vsi sestavni deli.

7. Sodišče prve stopnje je presodilo, da zavarovalno kritje v obravnavanem primeru ni podano. Pojasnilo je, da je tožnik na tehnični pregled pripeljal vozilo in ne le njegovih posameznih sestavnih delov. Predmet popravila je bilo zato vozilo, katerega sestavni del je tudi menjalnik.

8. Pritožbeno sodišče s tako presojo soglaša.

9. Uvodoma ugotavlja, da dejstvo, da je med pravdnima strankama spor o pomenu povzetega določila Splošnih pogojev v delu, ki govori o "stvari, ki je predmet popravila", še ne pomeni, da je določilo dvoumno in nejasno in bi ga bilo zato treba razlagati skladno z 83. čl. OZ. Določilo govori o stvari in ne o njenih sestavinah. 4 Stvar, ki je predmet popravila, je zato ob upoštevanju besedila 5 Splošnih pogojev lahko le stvar z vsemi svojimi sestavnimi deli. Z razlago, za katero se zavzema pritožnik, se v določbo vnaša nekaj, kar v njej ni zapisano.

10. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik k zavarovancu toženke na tehnični pregled, pa čeprav zgolj zaradi menjave verige in olja na diferencialih, pripeljal vozilo z vsemi njegovimi sestavnimi deli, ne pa, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, samo njegove pogonske verige in diferencialov. Delo, ki ga je zavarovanec toženke po trditvah tožnika moral opraviti (zamenjati verige in olje na diferencialih), brez vozila kot takega niti ne bi moglo biti opravljeno. Stvar, ki je bila predmet popravila oziroma vzdrževanja v smislu Splošnih pogojev je bilo zato tožnikovo vozilo, škoda, ki je nastala ob rokovanju z menjalnikom (ki ga je bilo treba zaradi izvedbe zgoraj navedenih del odstraniti), pa je škoda na vozilu, ki je bilo predmet popravila oziroma vzdrževanja. Ker je kritje take škode po zgoraj navedenem določilu Splošnih pogojev izključeno, je odločitev sodišča prve stopnje, s katero je bil zahtevek zavrnjen, materialnopravno pravilna.

11. Pritožbeno sodišče še dodaja, da hipotetičen primer škodnega dogodka, ki ga pritožnik izpostavlja v pritožbi, ne narekuje drugačne presoje. Pritožnik namreč spregleda, da vzrok škode v tem hipotetičnem primeru ne bi bil v delu na vozilu ali z vozilom (kot je bilo v obravnavanem primeru, ko je bilo zaradi oprave dela predhodno treba odstraniti menjalnik, ob tem pa je bil ta, ker je zavarovancu toženke padel na tla, poškodovan), ampak bi bil vzrok škode drugje.

12. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče na podlagi 353. čl. ZPP zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

13. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen (1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi z 164. čl. ZPP). Odločitev o tem je že vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

1 Zakon o pravdnem postopku.

2 Obligacijski zakonik.

3 Neprerekane trditve niso predmet dokazovanja in jih je zato lahko za podlago odločitvi, sprejeti na nejavni seji, ne da bi s tem prikrajšalo stranke za pravico do izjave, upošteva tudi pritožbeno sodišče (III Ips 18/2011).

4 Sestavina je vse, kar se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del stvari (glej 1. odst. 16. čl. Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Sestavina vozila so vsi njegovi deli.

5 Določila pogodbe se uporabljajo tako kot se glasijo (1. odst. 82. čl. OZ).