Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep I Cp 883/2024 ECLI:SI:VSLJ:2025:I.CP.883.2024 AI generated

Appeal allowed; costs reversed because plaintiff admitted claim only after starting substantive proceedings.

Case Number VSL Sklep I Cp 883/2024
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The High Court of Ljubljana allowed the appeal against the first-instance court's decision on litigation costs. The plaintiff had initially opposed the defendant's claim in their written response but only admitted the claim on the third preparatory hearing after substantive proceedings began. The court ruled that the specific conditions for the exception in Article 157 of the Civil Procedure Act were not met because the admission occurred after the case was actively discussed. Consequently, the general rule in Article 154 applied, requiring the losing party (the plaintiff) to pay the defendant's costs.

Legislator headnote

AI generated

Article 157 of the Civil Procedure Act; Article 154 of the Civil Procedure Act: The exception allowing a plaintiff to avoid paying costs only if they admit the claim before substantive proceedings begin does not apply if the admission occurs after the case has been actively discussed.

Keywords

AI generated
Civil Procedure Act litigation costs admission of claim substantive proceedings exception to general rule preparatory hearing loss of case

Cited Legislation

AI generated
Article 157 of the Civil Procedure Act
Article 154 of the Civil Procedure Act
Article 163 of the Civil Procedure Act
Article 165 of the Civil Procedure Act
Article 380 of the Civil Procedure Act
Article 365 of the Civil Procedure Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba v III. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki potrebne pravdne stroške.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema tega sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 122,93 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila dalje.

[JEDRO]

Osnovni pogoj za uporabo 157. člena ZPP ni podan, saj so se toženci v odgovoru na tožbo spustili v obravnavo in šele naknadno na tretjem naroku pripoznali tožbeni zahtevek. O stroških postopka je zato treba odločiti ob upoštevanju določbe 154. člena ZPP. Ker je bilo s pripoznavo tožbenemu zahtevku ugodeno, so toženci tisti, ki morajo povrniti tožnikoma njune pravdne stroške.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave naložilo tožencem, da vzpostavijo prejšnje stanje na določeni nepremičnini z odstranitvijo posameznih nadstreškov za avtomobil, in jim v bodoče prepovedalo, da brez soglasja vseh solastnikov postavljajo objekte na tej nepremičnini (podrobnejši opis odločitve je razviden v I. in II. točki izreka) ter hkrati sklenilo, da tožeča stranka povrne toženi stranki potrebne pravdne stroške (III. točka izreka).

2. Zoper stroškovno odločitev vlagata pritožbo tožnika iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 380. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Višjemu sodišču predlagata, da odločitev spremeni tako, da so toženci dolžni povrniti tožnikoma pravdne stroške. Navajata, da so toženci na naroku 2. 2. 2024 v celoti pripoznali tožbeni zahtevek, vključno s stroškovnikom, pri čemer niso zahtevali povrnitve svojih pravdnih stroškov. Tudi sicer je sodišče zmotno oprlo odločitev na 157. člen ZPP. Te določbe ne bi smelo uporabiti, saj v njej določeni predpostavki v tej zadevi nista podani. Toženci so vložili odgovor na tožbo, v katerem so jasno in nedvoumno nasprotovali tožbenemu zahtevku, nato pa so bili opravljeni še trije naroki. Že v odgovoru na tožbo so obrazloženo navajali, da je tožbeni zahtevek neutemeljen. Na prvi dveh narokih so potekali pogovori o možnostih morebitne poravnave, šele na tretjem naroku pa so toženci pripoznali tožbeni zahtevek. To so storili potem, ko so se že spustili v obravnavanje o glavni stvari in se je izkazalo, da poravnava ne bo možna. Zato je zmotna ugotovitev, da so toženci pripoznali tožbeni zahtevek na pripravljalnem naroku, preden so se spustili v obravnavanje glavne stvari. Tudi ne drži, da toženci niso dali povoda za tožbo.

3. Toženci na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je odločitev, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki njene pravdne stroške, oprlo na določbo 157. člen ZPP (v zvezi s četrtim odstavkom 163. člena ZPP), ker je ugotovilo, da so toženci pripoznali tožbeni zahtevek, preden so se spustili v obravnavanje glavne stvari, in ocenilo, da niso dali povoda za tožbo.

6. Skladno z določbo 157. člena ZPP mora tožeča stranka povrniti pravdne stroške toženi stranki, če ta ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari. Ta določba predstavlja izjemo od temeljnega pravila o povrnitvi pravdnih stroškov, ki je uspeh stranke v pravdi (154. člen ZPP). Pomeni enega od posebnih primerov odločanja po načelu krivde. Tožeča stranka mora povrniti stroške nasprotni stranki, če sta kumulativno izpolnjeni obe zakonski predpostavki. V primeru, da ena ni izpolnjena, podlage za uporabo te določbe ni.

7. Tožnika utemeljeno grajata zaključek sodišča prve stopnje, da se toženci niso spustili v obravnavanje glavne stvari, preden so na naroku pripoznali tožbeni zahtevek, in posledično očitata zmotno uporabo materialnega prava. Kot pravilno opozarjata v pritožbi, to pa potrjujejo podatki spisa, so toženci v odgovoru na tožbo z dne 18. 6. 2021 nasprotovali tožbenemu zahtevku; navajali so, da je tožbeni zahtevek neutemeljen, ker soglasja tožnikov za postavitev na solastni nepremičnini ne potrebujejo, ker so nadstreški postavljeni na mestu, kjer je bilo dogovorjeno med pravdnimi strankami, da toženke parkirajo (list. št. 13-15). V dokaz svojih trditev so predlagali tudi izvedbo posameznih dokazov. Ravno zaradi nasprotovanja tožencev tožbenemu zahtevku je sodišče razpisalo narok. Opravljena sta bila dva pripravljalna naroka, na katerih so potekali pogovori o možnosti poravnave. Šele na tretjem naroku 2. 2. 2024 so toženci pripoznali tožbeni zahtevek. Toženci so se torej že v odgovoru na tožbo spustili v obravnavo in šele naknadno na tretjem naroku pripoznali tožbeni zahtevek. Ker že osnovni pogoj za uporabo 157. člena ZPP ni podan, so vse ostale pritožbene navedbe (ali so toženci dali povod za tožbo, ali so zahtevali povrnitev svojih pravdnih stroškov) nepomembne. Podlage za uporabo citirane določbe torej ni. Zato je treba o stroških postopka odločiti ob upoštevanju določbe 154. člena ZPP, ki v prvem odstavku določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške. Ker je bilo s pripoznavo tožbenemu zahtevku ugodeno, so toženci tisti, ki morajo povrniti tožnikoma njune pravdne stroške.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je obrazloženo in razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker sta tožnika uspela s pritožbo, jima morajo toženci povrniti pritožbene stroške v višini 122,93 EUR, in sicer 100 + 10 točk za nagrado za pritožbo (po tar. št. 22/2 Odvetniške tarife - OT v zvezi s prvim odstavkom 7. člena OT), povečano za 2 % materialnih stroškov (11. člen OT) in 22 % DDV, ter sodno takso v višini 40,80 EUR. Drugih priglašenih stroškov (končno poročilo) pritožbeno sodišče ni priznalo, ker ne gre za samostojno storitev, ampak za storitev, ki je že vključena v nagradi v zvezi s pritožbo. Za povračilo višjih stroškov od priznanih ni podlage v OT in podatkih spisa.