Appeal dismissed; late claim filing fails to secure creditor status in personal bankruptcy proceedings.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Status stranke bi si bila pritožnica lahko brez nadaljnjega zagotovila s pravočasno prijavo terjatve (po 2. točki 385. člena ZFPPIPP), medtem ko je upnikov status stranke, ki je navezan na priznanje njegove terjatve (po 3. točki 385. člena ZFPPIPP), lahko odvisen od številnih pravnih dejstev, katerih nastopa ni mogoče zanesljivo časovno fiksirati (t. p. ni odvisen le od tu odsotnega preizkusa terjatev, temveč tudi od njihovega morebitnega prerekanja in morebitnih nadaljnjih pravd in njihovega izida). Ker mora stečajni postopek potekati hitro in skoncentrirano, je stvarno utemeljeno in očitno ni protiustavno, da si upnik lahko zagotovi status stranke s pravočasno prijavo terjatve, kasneje pa mu je ta priznan po možnosti (če in ko med postopkom postane zanesljivo, da je upnik).

[OBRAZLOŽITEV]

1. A. A. se pritožuje zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo njen ugovor zoper sklep o odpustu dolžničinih obveznosti.

2. Pritožba ni utemeljena.

3. Pritožnica se namreč ne spoprime z nosilnim razlogom izpodbijanega sklepa, ki je tudi po stališču pritožbenega sodišča razlog nedovoljenosti njenega ugovora zoper sklep o odpustu obveznosti. V 385. členu Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) določa, da sta ob stečajnem dolžniku stranka glavnega postopka osebnega stečaja še "2. up­nik, ki je v rokih, določenih s tem zakonom, opravil dejanja za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, in 3. upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, če je njegova terjatev priznana".

Pritožnica, ki zatrjuje, da je dolžničina upnica, ne nasprotuje temu, da se njen položaj ne prilega nobeni od citiranih določb. Njeno stališče, da kljub temu, da svoje terjatve dejansko ni prijavila v trimesečnem roku iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP, je s tem še ni izgubila, ker je v postopku osebnega stečaja terjatev dovoljeno prijaviti tudi pozneje, je sicer pravilno. Vendar je za pridobitev položaja stranke odločilno, da je prijava podana "v rokih, določenih s tem zakonom". O tem obstaja ustaljena sodna praksa (prim.

39. in 40. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča U-I-56/17-20 in Up-335/17-25 z dne 4. 4. 2019). Ni odločilno niti, kar pritožnica še poudarja, da se v tej zadevi preizkus terjatev ni opravil zaradi premajhne stečajne mase. Zakaj, je bilo pojasnjeno v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani Cst 262/2020 z dne 21. 6. 2020: v postopku osebnega stečaja zakon sicer daje upniku možnost, da tudi po izteku roka za prijavo terjatev, določenega v drugem odstavku 59. člena ZFPPIPP, veljavno prijavi svojo terjatev, vendar pa s tem tvega, da ne bo mogel uveljavljati katere od pravic, ki bi jih imel, če bi terjatev prijavil v trimesečnem roku po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.

Na tisti sklep se je sodišče prve stopnje utemeljeno sklicevalo, pritožnica pa se je razmejitvi svojega primera od tistega izognila (po oceni pritožbenega sodišča sta v bistvenem enaka). Da je bila nedopustno prizadeta v kakšnem od svojih ustavnih procesnih jamstev (enakega varstva pravic, sodnega varstva itn.), ne drži. Status stranke bi si bila lahko brez nadaljnjega zagotovila s pravočasno prijavo terjatve (po 2. zgoraj citirani točki), medtem ko je upnikov status stranke, ki je navezan na priznanje njegove terjatve (po 3. zgoraj citirani točki), lahko odvisen od številnih pravnih dejstev, katerih nastopa ni mogoče zanesljivo časovno fiksirati (t. p. ni odvisen le od tu odsotnega preizkusa terjatev, temveč tudi od njihovega morebitnega prerekanja in morebitnih nadaljnjih pravd in njihovega izida).

Ker mora stečajni postopek potekati hitro in skoncentrirano, je stvarno utemeljeno in očitno ni protiustavno, da si upnik lahko zagotovi status stranke s pravočasno prijavo terjatve, kasneje pa mu je ta priznan po možnosti (če in ko med postopkom postane zanesljivo, da je upnik). Naličje tega je, da upnik z zamudo roka trimesečnega za prijavo terjatve po drugem odstavku 59. člena ZFPPIPP tvega, da možnost, da še pozneje postane stranka (ali to postane še pravočasno, da bi se postopka udeleževal s tem statusom, prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 95/2014 z dne 11. 3. 2014, 6. točko obrazložitve) zanj ne bo nastopila.

4. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niti pritožbeno sodišče ni našlo nobenih, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo (vključno s stroškovnim zahtevkom) zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena, 366. člen in drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP).