Appeal dismissed; debtor failed to prove good faith and concealed inheritance status in bankruptcy discharge case.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

En od namenov instituta odpusta obveznosti je vrnitev prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje, po tem, ko jim kljub njihovi angažiranosti v preizkusnem obdobju ni uspelo poplačati upnikov. Primarni namen tega instituta torej ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov oziroma (kot to poudarja sodišče prve stopnje); odpust obveznosti ni namenjen temu, da se dolžniki (zlasti v primeru višjih dolgov) takoj ali že po nekaj mesecih rešijo teh obveznosti. Preizkusno obdobje ni namenjeno samo poplačilu terjatev upnikov, pač pa tudi preverjanju dolžnikovega ravnanja in prizadevanja za poplačilo dolgov, njegove poštenosti in vestnosti, zato mora dolžnik izkazati, da je upravičen do pravne dobrote (odpusta obveznosti).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor dolžnice proti odpustu obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnica pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je razveljavitev, podrejeno spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Upravitelj je v odgovoru na pritožbo navedbam v pritožbi nasprotoval in opozoril, da je med postopkom ugotovil, da dolžnica nastopa kot dedinja v zapuščinskem postopku opr. št. III D 000/2024, ki še ni zaključen (v zapuščini bo najmanj stanovanje na naslovu ...., Maribor), kar mu je dolžnica zamolčala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je dolžničin ugovor, s katerim je uveljavljala, da je preizkusno obdobje predolgo, in predlagala skrajšanje na 10 mesecev, zavrnilo z nosilnim razlogom, da pogoji, ki bi omogočili preizkusno obdobje, krajše od 1 leta, po osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP niso izpolnjeni. Izredno skrajšanje preizkusnega obdobja lahko predlaga le upravitelj, ki pa takšnega predloga ni podal. Tudi sicer ima dolžnica prejemke, ki kljub omejitvam iz drugega in tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP pritekajo v stečajno maso (ne v visokih zneskih, pa vendarle dovolj, da je že bil povrnjen predujem za začetne stroške stečajnega postopka, upravitelj pa pričakuje vsaj delno plačilo terjatev). Sodišče je še ugotovilo, da ne drži dolžničina trditev, da bo morala vzdrževati brezposelnega moža, pri ponovni presoji okoliščin, od katerih je odvisno preizkusno obdobje, pa je ugotovilo, da se je med postopkom pojavila okoliščina, ki govori celo v prid daljšemu preizkusnemu obdobju, t.j. znesek prijavljenih terjatev, ki presega 110.000,00 EUR (in ne le približno 32.200,00 EUR, kot je to sama navajala). Dolžnikom s tolikšnimi obveznostmi sodišče navadno ne določa krajših preizkusnih obdobij od 2 let, ne glede na zdravstveno stanje dolžnika, razen če je to izredno slabo, ko dolžnik sploh ni več sposoben za kakršnokoli delo. Dolžnica v predlogu za odpust obveznosti zdravstvenih razlogov ni navajala, preizkusno obdobje dveh let pa je predlagala sama (upravitelj je predlagal tri leta, čemur sodišče prve stopnje ni sledilo).

6. Pritožnica odločitev sodišča prve stopnje uvodoma izpodbija z navedbami, da sodišče ni razpisalo naroka v skladu s 405. členom ZFPPIPP, še zlasti, ker ji je verjelo glede navedb in dokazov o hudih zdravstvenih težavah, ki jih je potrdil tudi upravitelj, nato pa brez naroka zmotno ugotovilo, da ni nesposobna za delo.

7. Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Posebna pravila postopka ugovora proti odpustu obveznosti vsebuje 405. člen ZFPPIPP. Namen naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti je v tem, da se dolžnik lahko izjasni o ugovoru, ki ga vloži bodisi upravitelj bodisi upnik. V tej zadevi je ugovor, v katerem je uveljavljala izredno skrajšanje preizkusnega obdobja, vložila dolžnica, sodišče prve stopnje pa je pojasnilo, da naroka ni razpisalo, ker relevantna dejstva niso sporna. Sodišče izpodbijane odločitve ni sprejelo na podlagi novih dokazov, pač pa na podlagi ponovne presoje okoliščin, od katerih je odvisno preizkusno obdobje (četrti odstavek 400. člena ZFPPIPP). Pri tem je upoštevalo dolžničine navedbe o zdravstvenih težavah (okoliščina, ki je v predlogu za odpust obveznosti dolžnica ni omenjala), a je kljub temu njen ugovor zavrnilo, pri čemer odločitve ni oprlo na zdravstveno stanje dolžnice (in z njene strani predložene zdravstvene dokumentacije), pač pa na novo ugotovljeno okoliščino, to pa je, da znesek prijavljenih terjatev presega 110.000,00 EUR. To je torej tista odločilna okoliščina, ki po zaključku sodišča prve stopnje ne opravičuje skrajšanja preizkusne dobe. Za presojo te okoliščine sodišču prve stopnje ni bilo potrebno opraviti naroka za obravnavanje dolžničinega ugovora.

8. Pritožbene navedbe, s katerimi dolžnica izpodbija prijavljene terjatve posameznih upnikov, za odločitev v zvezi s skrajšanjem preizkusne dobe ne morejo biti relevantne. Kot pa izhaja iz upraviteljevega odgovora na pritožbo, je sodišču 15. 11. 2024 predložil osnovni seznam preizkušenih terjatev, iz katerega je razvidno, da je 12 upnikov prijavilo 24 terjatev v skupnem znesku 113.173,63 EUR, vse prijavljene terjatve pa je upravitelj priznal.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da je pri odločanju dolžno upoštevati eno od temeljnih načel v postopkih zaradi insolventnosti, t.j. načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP), po katerem je treba postopek zaradi insolventnosti voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov, to temeljno načelo pa mora upoštevati tudi pri odločanju o ugovoru, da je preizkusno obdobje predolgo.

10. Pravica do odpusta obveznosti je zakonska pravica, za katero je zakonodajalec ocenil, da se z njo lahko poseže v ustavno zagotovljeno pravico upnikov, zato jo je potrebno razlagati restriktivno. En od namenov instituta odpusta obveznosti je vrnitev prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje, po tem, ko jim kljub njihovi angažiranosti v preizkusnem obdobju ni uspelo poplačati upnikov. Primarni namen tega instituta torej ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov oziroma (kot to poudarja sodišče prve stopnje); odpust obveznosti ni namenjen temu, da se dolžniki (zlasti v primeru višjih dolgov) takoj ali že po nekaj mesecih rešijo teh obveznosti. Preizkusno obdobje ni namenjeno samo poplačilu terjatev upnikov, pač pa tudi preverjanju dolžnikovega ravnanja in prizadevanja za poplačilo dolgov, njegove poštenosti in vestnosti, zato mora dolžnik izkazati, da je upravičen do pravne dobrote (odpusta obveznosti).

11. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je dolžnica kljub zdravstvenim težavam sposobna za delo, ki ga opravlja (res pa ni sposobna za vsako delo), za delo pa prejema plačo, ne sicer v visokih zneskih, pa vendarle dovolj, da je že bil povrnjen predujem za začetne stroške stečajnega postopka. Upravitelj pričakuje vsaj delno plačilo terjatev, pri čemer pa ni mogoče spregledati dejstva, da dolžnica upravitelja o tem, da nastopa kot dedinja v zapuščinskem postopku po pokojni mami (v zapuščini bo najmanj stanovanje v Mariboru), ni obvestila. Dolžničine obveznosti, ki so sorazmerno visoke, ter dejstvo, da glede na svojo starost in zdravstveno stanje s svojim delom lahko prispeva k povečanju stečajne mase, zato ne utemeljujejo skrajšanja preizkusne dobe.

12. Ne drži niti pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje sprejelo odločitev glede dolžničinega ugovora proti sklepu o odpustu obveznosti, ne da bi predhodno pridobilo mnenje upravitelja. Upravitelj je na poziv sodišča, da se izreče o ugovoru proti odpustu obveznosti, obrazloženo odgovoril 19. 10. 2024 in navedel okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče skrajšanje preizkusnega obdobja, navedel pa je tudi argumente za zavrnitev njenega predloga. Navedeno izhaja tudi iz izpodbijanega sklepa. Upravitelj se o skrajšanju preizkusnega obdobja ni opredelil, ampak je odločitev prepustil sodišču, kar pa ne pomeni, da mnenja glede vloženega ugovora ni podal.

13. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

14. Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.