Appeal court grants stay of execution on unregistered garage based on notarial agreement proving ownership.

I. Pritožbi tretje A. A. se ugodi in sklep v izpodbijani IV. točki izreka spremeni tako, da se predlogu tretje za odlog izvršbe ugodi ter se izvršba na nepremičnino na naslovu Ulica 1, X., ki ni vpisana v zemljiško knjigo, in ki je po podatkih GURS evidentirana pod št. 2 del stavbe 3, odloži do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka za ugotovitev nedopustnosti izvršbe oziroma do poteka roka za vložitev tožbe.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo o stroških postopka v zvezi z ugovorom tretje.

[JEDRO]

Z veliko verjetnostjo je mogoče sklepati, da je nepremičnina, v naravi garaža, št. 6 v stanovanjski soseski Ž., katere izključna lastnica je na podlagi Sporazuma postala tretja, istovetna nepremičnini, na katero je bilo s sklepom z dne 16. 1. 2023 dovoljeno nadaljevanje predmetne izvršbe. Nasprotno stališče sodišča prve stopnje ni prepričljivo. Glede na to in ker je Sporazum v obliki notarskega zapisa javna listina, je izpolnjen pogoj za odlog izvršbe že po prvem odstavku 73. člena ZIZ. Nasprotno stališče bi bilo prestrogo, zlasti upoštevaje izhodišče, da je treba pogoje za odlog izvršbe na predlog tretjega razlagati širše kot tiste, ki veljajo za odlog izvršbe na predlog dolžnika.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor tretje A. A., vložen dne 13. 2. 2023, zavrnilo (I. točka izreka), odločanje o stroških v zvezi z ugovorom tretje je odložilo do izteka zakonskega roka za začetek pravde za nedopustnost izvršbe oziroma do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, v kolikor jo ko bo tretja začela (II. točka izreka), sklenilo, da lahko tretja v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna (III. točka izreka), in zavrnilo predlog za odlog izvršbe A. A., vložen dne 13. 2. 2023 (IV. točka izreka).

2. Tretja A. A. je vložila pravočasno pritožbo zoper IV. točko izreka sklepa. Kot bistveno navaja, da obstoj pravice na predmetu izvršbe izkazuje na podlagi javne listine - notarskega zapisa SV 4 Sporazuma o delitvi skupnega premoženja tretje in dolžnika. Prereka ugotovitev sodišča, da se v predmetni zadevi ne vodi izvršba na isto nepremičnino, kot je tista, na katero se nanaša notarski zapis SV 4. Utemeljuje svojo trditev, da gre za isto nepremičnino. Obstoj svoje pravice je tako tretja izkazala z javno listino oziroma z gotovostjo. Tudi če tega ne bi sprejeli, pa je jasno, da predloženi dokazi zadostujejo standardu verjetno izkazanega obstoja lastninske pravice na predmetu izvršbe. V zvezi s tem je napačen zaključek sodišča o neizkazani nevarnosti nenadomestljive ali težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe. Gre za garažo v centru X. v neposredni bližini domovanja tretje na Ulici 1. V naravi gre za parkirna mesta pod ploščadjo, ki se nahaja med večjim številom stolpnic, katerih lastniki stanovanj imajo hkrati v lasti tudi s stanovanji povezana parkirna mesta. Promet s slednjimi tako poteka sočasno s prometom s stanovanji. To pomeni, da če bi bil predmet izvršbe prodan na dražbi, bi tretja izgubila možnost parkiranja svojega avtomobila v neposredni bližini svojega domovanja, pri čemer zaradi specifike prometa z garažami ne bi imela možnosti nakupa kakšne druge garaže. Ker pa tretja šteje 73 let, si ne more privoščiti, da bi svoj avtomobil parkirala na oddaljenih in nezanesljivih javnih parkiriščih. Zato je zmoten zaključek sodišča, da tretja v predlogu za odlog izvršbe ni izkazala, da bi ji s takojšno prodajo predmeta izvršbe nastala nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo oziroma razveljavitev izpodbijanega dela sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti že po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

6. Temeljna predpostavka za odlog izvršbe na predlog tretjega je, da le-ta izkaže za verjetno, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje (73. člen ZIZ). Pogoj verjetnega izkaza obstoja pravice, ki preprečuje izvršbo, mora biti za odlog izvršbe na predlog tretjega izpolnjen v vsakem primeru, tako po določilu prvega odstavka 73. člena ZIZ, kot tudi po drugem odstavku istega člena. Če tretji obstoj zatrjevane pravice izkaže še z višjim dokaznim standardom, to je s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana, že to zadošča za odlog izvršbe (prvi odstavek 73. člena ZIZ). Če obstoj zatrjevane pravice, ki preprečuje izvršbo, izkaže s stopnjo verjetnosti, pa mora tretji obenem verjetno izkazati še, da bi mu s takojšno izvršbo nastala težko nadomestljiva škoda (drugi odstavek 73. člena ZIZ).

7. Pritožbeno sodišče ne sprejema stališča sodišča prve stopnje, da tretja v konkretnem primeru ni izkazala pogojev za odlog izvršbe skladno s 73. členom ZIZ. Pritrjuje namreč pritožbi, da je izpolnjen že pogoj po prvem odstavku navedene zakonske določbe, to je, da je tretja obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe - nepremičnini na naslovu Ulica 1, X., ki ni vpisana v zemljiško knjigo, in ki je po podatkih GURS evidentirana pod št. 2 del stavbe 3, izkazala z javno listino.

8. Tretja in dolžnik sta si z ugovoru in predlogu tretje za odlog izvršbe priloženim Sporazumom o razdelitvi skupnega premoženja v obliki notarskega zapisa SV 4 (v nadaljevanju: Sporazum) razdelila premoženje, pridobljeno v času trajanja njune zakonske zveze. Iz točke Drugič notarskega zapisa izhaja, da je skupno premoženje obsegalo dve stanovanji v stanovanjski stavbi v X., Ulica 1, stoječi na parc. 000 k. o. Y., vpisani v podvložek št. 5, in garažo št. 6 v garažni ploščadi Z. v stanovanjski soseski Ž., v izmeri 14,55 m2, pri čemer ta nepremičnina še ni vpisana v zemljiško knjigo. Izključna in edina lastnica navedenega premoženja je s Sporazumom postala tretja.

9. V ugovoru in predlogu za odlog izvršbe je tretja zatrjevala, da je nepremičnina na Ulici 1 v X., ki ni vpisana v zemljiško knjigo, in na katero je bilo skladno s predlogom upnika dovoljeno nadaljevanje izvršbe v obravnavani zadevi, po podatkih GURS evidentirana v katastru stavb pod št. 2 del stavbe 3, in v naravi predstavlja garažo v velikosti 14,60 m2. Trditve, da je nepremičnina, na katero je predlagal nadaljevanje izvršbe, v naravi garaža, upnik v odgovoru na ugovor in predlog za odlog izvršbe niti ni prerekal. Je pa izpodbijal navedbo tretje, da gre za nepremičnino, istovetno nepremičnini, na katero se nanaša Sporazum, v le-tem označeno kot garaža št. 6 v garažni ploščadi Z. v stanovanjski soseski Ž. v izmeri 14,55 m2.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da garaža, ki je po Sporazumu pripadla tretji, v njem sicer res ni označena enako, kot je v GURS opredeljena nepremičnina, na katero je bila dovoljeno nadaljevanje predmetne izvršbe, in v zvezi s katero je tretja vložila ugovor in predlog za odlog izvršbe. Kljub temu pa se pritožbeno sodišče ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da tretja ni izkazala, da gre v Sporazumu za isto nepremičnino - garažo, kot je tista, na katero se vodi predmetna izvršba. Navedeno je z veliko verjetnostjo mogoče sklepati zlasti na podlagi treh okoliščin: 1.) predmet izvršbe je nepremičnina, za katero upnik ne prereka, da je po podatkih GURS v naravi garaža v izmeri 14,60 m2, v katastrski občini Y., na naslovu Ulica 1, X.; 2.) tretja je na podlagi Sporazuma med drugim postala izključna in edina lastnica nepremičnine, ki je v naravi prav tako garaža v stanovanjski soseski Ž., v praktično enaki izmeri, to je 14,55 m2; 3.) v obeh primerih gre za nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo. Poleg tega iz Sporazuma ne izhaja, da bi imela dolžnik in tretja ob delitvi skupnega premoženja v letu 2010 v skupni lasti še kakšno drugo garažo, upnik pa tudi ne trdi, da bi dolžnik predmetno nepremičnino, na katero je bila dovoljena izvršba, pridobil po letu 2010.

11. Glede na vse navedeno je tudi po presoji pritožbenega sodišča z veliko verjetnostjo mogoče sklepati, da je nepremičnina, v naravi garaža, št. 6 v stanovanjski soseski Ž., katere izključna lastnica je na podlagi Sporazuma postala tretja, istovetna nepremičnini, na katero je bilo s sklepom z dne 16. 1. 2023 dovoljeno nadaljevanje predmetne izvršbe. Nasprotno stališče sodišča prve stopnje ni prepričljivo. Glede na to in ker je Sporazum v obliki notarskega zapisa javna listina, je izpolnjen pogoj za odlog izvršbe že po prvem odstavku 73. člena ZIZ. Nasprotno stališče bi bilo prestrogo, zlasti upoštevaje izhodišče, da je treba pogoje za odlog izvršbe na predlog tretjega razlagati širše kot tiste, ki veljajo za odlog izvršbe na predlog dolžnika.

12. Ker je tako izvršbo treba odložiti že na podlagi prvega odstavka 73. člena ZIZ, presoja pogoja nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe v smislu drugega odstavka 73. člena ZIZ odpade.

13. Po povedanem je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi tretje A. A. ugodilo in sklep v izpodbijani IV. točki izreka spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) tako, da se predlogu tretje za odlog izvršbe ugodi in se izvršba na nepremičnino na naslovu Ulica 1, X., ki ni vpisana v zemljiško knjigo, in ki je po podatkih GURS evidentirana pod št. 2 del stavbe 3, odloži do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka za ugotovitev nedopustnosti izvršbe oziroma do poteka roka za vložitev tožbe.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo o stroških postopka v zvezi z ugovorom tretje (smiselno 160. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ; prim. tudi VSL sklep II Ip 1098/2022).