Administrative court dismisses plaintiff's filing as lacking legal effect due to lack of legal capacity.

Ugotovi se, da v uvodu tega sklepa navedena tožnikova vloga nima pravnega učinka tožbe in predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

[JEDRO]

Procesna dejanja, ki jih pravdno nesposobna oseba opravi sama, se ne upoštevajo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je na Upravno sodišče RS vložil vlogo z dne 9. 8. 2023, poimenovano kot tožba v upravnem sporu (v nadaljevanju: vloga), in sicer zaradi molka drugostopenjskega organa, to je Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZEM), v zvezi s tožnikovo pritožbo zoper sklep Centra za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) Ljubljana z dne 5. 6. 2023, izdan pod št. 092-690/2023-31984/11. Tožnik je predlagal, naj sodišče drugostopenjskemu organu naloži izdajo odločbe. Zahteval je tudi povrnitev stroškov postopka in podal predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Navedena tožnikova vloga nima pravnega učinka tožbe in predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

3. V skladu z 80. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) uporabljajo v upravnem sporu, če ZUS-1 ne določa drugače, mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben ter ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno. V skladu z 78. členom ZPP stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom ali z aktom, izdanim na podlagi zakona. Kot izhaja tudi iz določb 79. in 81. člena ZPP, je zakoniti zastopnik odrasle osebe brez pravdne sposobnosti njen skrbnik. Procesna dejanja, ki jih pravdno nesposobna oseba opravi sama, se ne upoštevajo (prim. sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 193/2017 z dne 9. 3. 2017 in I Up 148/2024 z dne 6. 6. 2024).

4. Po podatkih, ki so sodišču znani iz drugih tožnikovih zadev, je bila tožniku s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki N 41/2012 z dne 24. 4. 2014, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1985/2014 z dne 1. 10. 2014, delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopki. Na tej podlagi je bil tožnik z odločbo CSD Vrhnika, št. 1221-49/2014-09/1 z dne 20. 1. 2015, ki je postala pravnomočna 5. 9. 2015, postavljen pod skrbništvo (1. točka izreka), pri čemer je bilo odločeno, da bo nalogo skrbnika opravljal CSD Vrhnika (2. točka izreka), ki bo tožnika zastopal v vseh aktivnostih povezanih s sodnimi postopki (3. točka izreka navedene odločbe). S pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki N 12/2019 z dne 30. 8. 2022 je bil zavrnjen tožnikov predlog za prenehanje skrbništva, iz izreka navedenega sodnega sklepa pa izhaja tudi, da je tožnik še naprej postavljen pod skrbništvo in da je njegov skrbnik CSD Ljubljana, Enota Vrhnika, katerega naloga je zastopanje tožnika v vseh aktivnostih, povezanih s sodnimi postopki. Za te aktivnosti oziroma dejanja torej tožnik nima pravdne sposobnosti (77. člen ZPP) in tako sam ne more oziroma ne sme opravljati procesnih dejanj v sodnih postopkih, ampak ima za to skrbnika (CSD Ljubljana, Enota Vrhnika).

5. V obravnavanem primeru je tožnik vložil tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa (MDDSZEM) v zvezi s pritožbo, ki jo je vložil zoper sklep, ki ga je izdal CSD Ljubljana. Glede na povedano bi bilo zastopanje tožnika po CSD Ljubljana, Enota Vrhnika, v tem sodnem postopku neprimerno, saj je med tožnikom in njegovim navedenim stalnim skrbnikom podano navzkrižje interesov. Zato je sodišče po uradni dolžnosti s sklepom III U 109/2024 z dne 21. 10. 2024, ki je postal pravnomočen 7. 11. 2024, ob upoštevanju določb ZPP in Družinskega zakonika (v nadaljevanju: DZ) tožniku kot skrbnika za posebni primer (kolizijskega skrbnika) v tem upravnem sporu postavilo CSD Južna Primorska, Enota Koper, z nalogo, da zastopa tožnika v tem upravnem sporu (268., 269. in 272. člen DZ).

6. Sodišče je glede na navedeno CSD Južna Primorska, Enota Koper (kot tožnikovemu skrbniku za posebni primer in s tem zakonitemu zastopniku v tem sodnem postopku) poslalo tožnikovo vlogo in ostala pisanja ter ga pozvalo, naj se v roku 30 dni izjavi, ali vlogo odobrava kot tožbo in predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

7. CSD Južna Primorska, Enota Koper, se je na poziv odzval z vlogo, št. 1221-369/2024-31933/15 z dne 30. 12. 2024, v kateri je navedel, da tožnikove vloge ne odobri, kar pomeni, da tožnikova vloga nima učinka tožbe. Tožnik namreč kot oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih oziroma ki je v zvezi s tem postavljena pod skrbništvo, ne sme sam opravljati procesnih dejanj v sodnih postopkih. Izjava volje, ki jo poda takšna oseba sama, ne more imeti pravnih posledic v sodnih postopkih. Tudi tožnikovo poimenovanje vloge kot tožbe po navedenem ne more imeti za posledico, da bi bilo njegovo vlogo treba nadalje procesno obravnavati kot tožbo (prim. sklepe Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 273/2015, I Up 274/2015, I Up 287/2015, I Up 298/2015, X Ips 193/2017 in I Up 148/2024). Smiselno enako velja glede predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

8. Zaradi vsega navedenega je sodišče ob uporabi tretjega odstavka 128. člena ZPP v povezavi z 78. členom tega zakona in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

9. Sodišče še pojasnjuje, da glede na zgornjo obrazložitev obveznost plačila sodne takse za tožbo v tej zadevi ni nastala, saj lahko nastane le ob vložitvi vloge, ki ima pravni učinek tožbe (1. točka prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1).