Administrative court allows free legal aid for social welfare center dispute, ruling prior administrative procedure not mandatory.

I. Tožbi se ugodi, III. točka izreka odločbe Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 915/2023 z dne 28. 12. 2023, se odpravi in se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

[JEDRO]

CSD, ki je zavod v smislu 1. člena ZZ, je samostojna pravna oseba s statusom javnega socialno varstvenega zavoda. Navedeni CSD torej ni država ali državni organ v smislu prvega odstavka 27. člena ZDOdv, zato za vložitev odškodninske tožbe zoper njega predhodni postopek po 27. členu ZDOdv ni obvezen, predložitev potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora pa ni procesna predpostavka za tovrstno tožbo. Na podlagi navedenega sodišče zaključuje, da je toženka v zadevi napačno uporabila materialno pravo s tem, ko je kot preuranjeno zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev BPP za postopek pred sodiščem zoper CSD.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženka je dne 28. 12. 2023 izdala odločbo št. Bpp 915/2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je odločila, da se tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), ki jo je dne 21. 9. 2023 vložil tožnik, delno ugodi in se mu dodeli redna BPP v obliki sestave in vložitve zahtevka na Državno odvetništvo Republike Slovenije (v nadaljevanju: državno odvetništvo) zaradi predhodnega postopka v zvezi s plačilom 500.000,00 EUR odškodnine za povzročene duševne bolečine zaradi kršitve pravice do družinskega življenja, in sicer od 22. 9. 2023 dalje (I. točka izreka); tožniku je naložila, da sproži predhodni postopek pred državnim odvetništvom najkasneje v roku šestih mesecev od pravnomočnosti izpodbijane odločbe in o navedenem obvesti toženko v nadaljnjem roku osem dni (II. točka izreka); zavrnila je prošnjo tožnika v delu, ki se nanaša na dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje na I. in II. stopnji v pravdnem postopku pred sodiščem za plačilo odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi kršitve pravice do družinskega življenja (III. točka izreka); in za odvetnika določila tožnikovega pooblaščenca (IV. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka uvodoma pojasni, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za potrebe izvensodnega zahtevka zoper državo in center za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) ter za odškodninsko tožbo zaradi kršitve družinskega življenja. Kot morebitnega izvajalca storitve BPP pa je predlagal odvetnika A. A. iz Ljubljane.

3. Toženka v nadaljevanju obrazložitve povzema zakonsko podlago (11., 12., 13. in 33. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju: ZBPP; 8. in 27. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ZSVarPre, ter 10. in 18. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ZUPJS), ki jo mora upoštevati pri ugotavljanju ali prosilec izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP. Ugotovila je, da tožnik ta pogoj izpolnjuje. Prav tako je ugotovila, da tožnik izpolnjuje pogoj iz 24. člena ZBPP, ter dodeljeno BPP upoštevaje 28. člen ZBPP vezala na rok. Povzela je še 27. člen Zakona o državnem odvetništvu (v nadaljevanju: ZDOdv).

4. Tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP tudi za pravno svetovanje in zastopanje na I. in II. stopnji v pravdnem postopku za plačilo odškodnine zaradi kršitve pravice do družinskega življenja, pa je toženka zavrnila z obrazložitvijo, da je prošnja v tem delu preuranjena, saj obvezni predhodni postopek pred državnim odvetništvom sploh še ni bil sprožen. Pojasnila je, da bo tožnik v primeru neuspešnega poskusa mirne rešitve spora pred državnim odvetništvom, lahko ob predložitvi ustreznega potrdila ter ob izpolnjenju pogojev za dodelitev BPP ponovno vložil prošnjo za dodelitev BPP.

5. Tožnik se z izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu. Kot uvodoma navaja, jo izpodbija iz razlogov nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Tožnik sodišču primarno predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu odpravi in odloči, da se v celoti ugodi njegovi prošnji za dodelitev BPP, podrejeno pa, da zadevo vrne v ponovno odločanje toženki, kot izbranega odvetnika pa naj se določi odvetnika A. A. V vsakem primeru zahteva, da mu toženka povrne stroške tega upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. V tožbi tožnik navaja, da je toženka njegovo prošnjo zavrnila, ker ni bil sprožen predhodni postopek zoper državo, kar je zakonska predpostavka za vložitev tožbe zoper državo. Navaja, da je 19. 1. 2024 vložil izvensodni zahtevek zoper državo, kot tudi zoper CSD. Po njegovem mnenju vložitev izvensodnega zahtevka pri CSD ni zakonska predpostavka in ni potrebna za vložitev tožbe zoper CSD. Navaja še, da je toženka neutemeljeno zavrnila BPP za izvensodni zahtevek zoper CSD, kot tudi pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem 1. in 2. stopnje, kjer je bil osnutek tožbe po vloženi BPP prošnji že pripravljen in se tožbo lahko vloži.

7. Tožnik navaja, da je izpolnjen vsebinski pogoj za dodelitev BPP in v zvezi s tem pojasnjuje, da je bila njemu in njegovi hčerki kršena pravica do družinskega življenja, saj je mati ugrabila mladoletno hči v Rusijo, tožnik pa z njo že 4 leta nima stikov, ter navaja razloge, zakaj sta država in CSD za kršitev odgovorna. Navaja, da mu je bila kršena ustavna pravica do sodnega varstva ter 2., 14. in 21. člen Ustave RS, kot tudi 5. in 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravicah (EKČP).

8. V nadaljevanju tožbe tožnik povzema zakonske določbe, relevantne za presojo izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev BPP, ter navaja, da bo, če mu BPP ne bo odobrena, moral sam plačati odvetniške stroške, kar bo poglobilo njegove finančne težave in mu okrnilo sredstva za preživetje, to pa je v nasprotju z ZBPP. Zatrjuje še, da je z izpodbijano odločbo zaradi svojega stanu (kot brezposeln pek) diskriminiran v primerjavi z vsemi drugimi upravičenci, katerim je BPP v celoti odobrena in jim v dohodek ne štejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij. S tem je tožniku kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS v povezavi s 1. členom ZBPP, po katerem je ta zakon namenjen uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakosti pred zakonom, kar pomeni, da prosilec za BPP ne sme biti diskriminiran zaradi nobene svoje osebne okoliščine. Po mnenju tožnika je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena, saj manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih. Kot predlagane dokaze je v tožbi navedel izpodbijano odločbo, svoje zaslišanje ter izvensodne zahtevke.

9. Toženka, ki je sodišču predložila upravne spise zadeve, odgovora na tožbo ni podala.

K I. točki izreka:

10. Tožba je utemeljena.

11. Predmet presoje v tem upravnem sporu je zakonitost izpodbijane odločbe v delu, v katerem je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo z dne 21. 9. 2023 in ki se nanaša na dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje na I. in II. stopnji v pravdnem postopku pred sodiščem za plačilo odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi kršitve pravice do družinskega življenja (v nadaljevanju tudi: BPP za postopek pred sodiščem).

12. Tožnik je s prošnjo z dne 21. 9. 2023 med drugim zaprosil za zgoraj navedeno obliko BPP za postopek proti državi in posebej za postopek proti CSD. Toženka, ki je tožnikovo prošnjo za navedeno obliko BPP v celoti zavrnila, tega v izreku ni posebej specificirala.

13. Tožnik v tožbi (med drugim) ugovarja zmotno uporabo materialnega prava, saj je toženka njegovo prošnjo zavrnila v delu, ki se nanaša na BPP za postopek pred sodiščem proti CSD, kljub temu, da za vložitev tožbe proti CSD izvensodni zahtevek ni zakonska predpostavka.

14. Po določbah 24. člena ZBPP je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Toženka je v zvezi z izpodbijanim delom odločbe ugotovila, da tožnik pogojev iz 24. člena ZBPP ne izpolnjuje, ker je tožnikova prošnja v tem delu preuranjena, saj obvezni predhodni postopek pred državnim odvetništvom sploh še ni bil sprožen. V zvezi s tem je toženka navedla 27. člen ZDOdv, ki določa, da mora, kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka (prvi odstavek 27. člena ZDOdv), da je predhodni postopek pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka, ter da, kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, pristojnemu sodišču ali drugemu organu predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže (četrti odstavek 27. člena ZDOdv).

15. Iz navedenih določb izhaja, da je predhodni postopek pred državnim odvetništvom obvezen, predložitev potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora pa procesna predpostavka, kadar nekdo namerava začeti pravdni postopek proti državi ali državnemu organu. 1 Sodišče soglaša s toženko, da je prošnja za dodelitev BPP za postopek pred sodiščem proti državi preuranjena. Med strankama namreč ni sporno, da se v trenutku izdaje izpodbijane odločbe predhodni postopek pred državnim odvetništvom sploh še ni začel. Z izpodbijano odločbo je bilo tožniku nenazadnje celo naloženo, da mora predhodni postopek pred državnim odvetništvom sprožiti v roku šestih mesecev od pravnomočnosti izpodbijane odločbe, v zvezi z odobreno BPP v obliki sestave in vložitve zahtevka na državno odvetništvo zaradi predhodnega postopka v tej zadevi.

16. Sodišče pa se ne strinja s stališčem toženke, da je tudi prošnja za dodelitev BPP za zastopanje pred sodiščem zoper CSD preuranjena, ker se predhodni postopek pred državnim odvetništvom še ni začel. Iz upravnega spisa je razbrati, da je CSD v konkretni zadevi CSD Južna Primorska. CSD Južna Primorska, ki je zavod v smislu 1. člena Zakona o zavodih (ZZ), je samostojna pravna oseba s statusom javnega socialno varstvenega zavoda (drugi odstavek 2. člena Sklepa o ustanovitvi Centra za socialno delo Južna Primorska, Ur. l. RS, št. 30/18). Navedeni CSD torej ni država ali državni organ v smislu prvega odstavka 27. člena ZDOdv, zato za vložitev odškodninske tožbe zoper njega predhodni postopek po 27. členu ZDOdv ni obvezen, predložitev potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora pa ni procesna predpostavka za tovrstno tožbo.

17. Na podlagi navedenega sodišče zaključuje, da je toženka v zadevi napačno uporabila materialno pravo s tem, ko je kot preuranjeno zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev BPP za postopek pred sodiščem zoper CSD. Sodišče je zato tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu (III. točka izreka) na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) odpravilo, ter zadevo na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponovni postopek. V njem bo morala upoštevati stališča iz te sodbe (peti odstavek 64. člena ZUS-1) ter o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP z dne 21. 9. 2024 v odpravljenem delu izpodbijane odločbe ponovno odločiti.

18. Sodišče pojasnjuje, da je izpodbijani del odločbe (III. točka izreka) odpravilo v celoti, kljub temu, da je ugotovilo, da izpodbijani del odločbe ni zakonit le v delu, ki se nanaša na zavrnitev prošnje za dodelitev BPP za postopek pred sodiščem proti CSD, ne pa tudi proti državi. Izrek izpodbijane odločbe je namreč oblikovan na način, da delne odprave ne dopušča.

19. Sodišče v tej zadevi ni odločalo v sporu polne jurisdikcije. Takšno odločanje po določbah prvega odstavka 65. člena ZUS-1 namreč pomeni zgolj možnost, ki se kot izjema od splošnega koncepta upravnega spora, kot spora o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, uporabi le takrat, ko stranki sicer ne bi bilo mogoče zagotoviti varstva njenih pravic, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre, tožnik pa tega niti ne zatrjuje.

20. Odločitev je sodišče sprejelo ne da bi opravilo glavno obravnavo in na njej izvedlo predlagane dokaze, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi ter izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec, ki bi imel nasprotni interes (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

21. V zvezi s tožbenimi navedbami tožnika, da mu je toženka neutemeljeno zavrnila zahtevek za izvensodni postopek zoper CSD, sodišče še dodaja, da z izpodbijano odločbo o tem zahtevku ni bilo odločeno, kar pa je ena od procesnih predpostavk za upravni spor. Ker je sodišče s to sodbo izpodbijano odločbo odpravilo v celotnem zavrnilnem delu, o delu tožnikovega zahtevka pa z izpodbijano odločbo ni bilo odločeno, naj toženka v ponovnem postopku odpravi še to pomanjkljivost.

K II. točki izreka:

22. Glede na odločitev je tožnik skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do pavšalnega zneska povračila stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, je sodišče tožniku, ki ga je zastopal odvetnik, po drugem odstavku 3. člena Pravilnika priznalo pavšalni znesek povračila stroškov 285,00 EUR, skladno z ustaljenimi stališči Vrhovnega sodišča povečan za uveljavljani 22 % DDV, skupaj torej 347,70 EUR. Ta znesek zajema vse stroške pravnega zastopanja v upravnem sporu na prvi stopnji, tudi materialne. Tožniku ga mora toženka povrniti v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

23. Tožnik je ob vložitvi tožbe podal tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse zanjo. O tem predlogu sodišče ni posebej odločalo, saj je tožnik plačila sodne takse za tožbo oproščen že na podlagi samega zakona, to je določbe šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), po kateri se v postopkih odločanja o dodelitvi BPP sodna taksa ne plača.

1 Primerjaj s sodbo tega sodišča II U 310/2022-7 z dne 11. 10. 2022.