Administrative court dismisses free legal aid denial due to failure to assess appeal stage eligibility. The court found the lower decision legally flawed and remanded the case for a new ruling. The court ruled that the administrative body failed to properly assess the legal aid request. The court found the lower decision violated procedural requirements and remanded the case. The court held that the administrative body must evaluate the appeal stage before denying legal aid. The court determined the lower decision lacked factual findings and legal reasoning. The court ordered the administrative body to re-evaluate the legal aid request. The court found the lower decision procedurally flawed and remanded the case. The court held that the administrative body must assess the appeal stage before denying legal aid.

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 857/2024 z dne 18. 10. 2024, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

[JEDRO]

Toženka bi morala ugotoviti, kakšno je (bilo ob vložitvi in dopolnitvi prošnje za BPP) stanje pritožbenega postopka v navedeni pravdni zadevi, ter nato presoditi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za dodelitev BPP tožniku za zadevni pritožbeni postopek, odločitev o tem pa zajeti v izreku izpodbijane odločbe. Ker tega ni storila, izrek te odločbe ni skladen s prvim odstavkom 213. člena ZUP, prav tako pa tudi ni mogoče zaključiti, da je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe pravilno in popolnoma ugotovljeno dejansko stanje ter da je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo, saj razlogov o tem izpodbijana odločba nima.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo, št. Bpp 857/2024 z dne 18. 10. 2024, je toženka odločila, da se zavrne prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi v zvezi s pravdno zadevo Okrajnega sodišča v Kopru, št. I P 300/2023, ki jo je dne 4. 6. 2024 vložil tožnik.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka pojasnjuje, da je tožnik 4. 6. 2024 vložil prošnjo za BPP (v nadaljevanju: predmetna prošnja), v kateri je navedel, da BPP potrebuje za zastopanje v pravdnem postopku Okrajnega sodišča v Kopru I P 300/2023, in sicer za morebitno nadaljevanje na višjih instancah. Kot izvajalca BPP je predlagal odvetnika A. A. iz Kopra. Toženka obrazlaga, da mora v skladu z določili 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) prosilec za dodelitev BPP kumulativno izkazati dva pogoja, in sicer finančno materialni oziroma subjektivni kriterij, kot tudi objektivni kriterij po 24. členu ZBPP. Na podlagi tega člena ZBPP toženka presoja okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v njej verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno - ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Toženka navaja, da je tožnika z dopisom z dne 10. 6. 2024 pozvala, da natančno pojasni, kaj je potrebno s pomočjo odvetnika v predmetnem pravdnem postopku storiti oziroma vložiti, ter da je tožnik v dopolnitvi prošnje pojasnil, da potrebuje pravno pomoč v nadaljevanju v postopku sodnih zadev odgovora višjega sodišča in morebitne revizije.

3. Kot zaključi toženka, je prošnjo tožnika razumeti v smislu, da BPP potrebuje v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Kopru I P 300/2023, ki se vodi zaradi plačila 1.698,00 EUR, in sicer v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Iz P vpisnika omenjenega sodišča izhaja, da je v navedeni zadevi udeležen kot tožena stranka in da je bila 26. 2. 2024 izdana sodba na podlagi pripoznave, zoper katero je 26. 3. 2024 vložil pritožbo. Tožnik navaja, da je osnovno odgovoril sam, vendar se pričakuje nadaljevanje postopka in tako BPP potrebuje za nadaljevanje postopka na višjih instancah in morebitni reviziji. Toženka ocenjuje, da zgolj bodoče negotovo dejstvo, da bo morebiti po zaključenem pritožbenem postopku želel vložiti izredno pravno sredstvo in pri tem potreboval pomoč odvetnika, ne more biti podlaga za odločanje o BPP za vnaprej in je zato prošnja nerazumna, ker je preuranjena. Kolikor bo v omenjenem postopku tožnik potreboval pomoč odvetnika za konkretno procesno dejanje, bo lahko prošnjo za BPP ponovno vložil in točno navedel, kaj je potrebno s pomočjo odvetnika v postopku storiti oziroma vložiti. Ker glede na navedeno pogoji za dodelitev BPP po določbah 24. člena ZBPP niso izpolnjeni, je toženka odločila, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe, ne da bi dalje presojala, ali tožnik izpolnjuje tudi subjektivni kriterij, torej finančne in premoženjske pogoje za dodelitev BPP.

4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in je zato zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo v upravnem sporu. V njej pojasnjuje, da je njegovo zadevo tukajšnje sodišče že obravnavalo v sodbi III U 168/2024-6 z dne 23. 8. 2024. Toženkino ponovno odločitev o zavrnitvi njegove vloge in njeno obrazložitev zavrača, saj gre za neustrezno obravnavanje vloge ob neupoštevanju napotil sodišča. Tožnik poudarja, da izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP. Predhodno je že sam skušal odgovoriti, čeprav zaradi slepote težko piše, dani rok pa je bil neprimeren. Tak je tudi zaključek toženke, saj pričakuje nadaljevanje sodne zadeve. Dodaja, da mu je bila na podlagi sočasno podane vloge v zadevi Bpp 630/2024 odobrena BPP, medtem ko se obravnavana zadeva dodelitve BPP vleče že več mesecev.

5. Toženka je sodišču predložila spis obravnavane zadeve (sedaj Bpp 857/2024), odgovora na tožbo pa ni podala.

K I. točki izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. Predmet presoje v tem upravnem sporu je zakonitost s tožbo izpodbijane odločbe, s katero je toženka, kot že navedeno, odločila, da se zavrne prošnja za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi v zvezi s pravdno zadevo Okrajnega sodišča v Kopru I P 300/2023, ki jo je 4. 6. 2024 vložil tožnik.

8. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je toženka z izpodbijano odločbo o predmetni prošnji za dodelitev BPP odločala drugič. Prvič je o tej prošnji odločila z odločbo, št. Bpp 629/2024 z dne 1. 7. 2024 (v nadaljevanju: odločba z dne 1. 7. 2024), v izreku katere je navedla zgolj, da se zavrne prošnja za dodelitev BPP, ki jo je 4. 6. 2024 vložil tožnik. Njegovi tožbi zoper navedeno odločbo je tukajšnje sodišče s sodbo, št. III U 168/2024-6 z dne 23. 6. 2024, ugodilo in odločbo z dne 1. 7. 2024 odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. Presodilo je namreč, da izrek odločbe z dne 1. 7. 2024, iz katerega ni razvidno, o katerih tožnikovih zahtevkih je bilo sploh odločeno, ni skladen z Zakonom o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP, po katerem mora v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP postopati toženka, če ZBPP ne določa drugače), ki v prvem odstavku 213. člena določa, da se v izreku odloči o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank. Iz obrazložitve sodbe III U 168/2024-6 z dne 23. 8. 2024 sledi, da mora toženka pri ponovnem odločanju v izreku izdane odločbe natančno navesti, kateri so tisti zahtevki, ki jih je v obravnavani prošnji za BPP uveljavljal tožnik.

9. V ponovnem postopku je toženka, kot izhaja iz izreka in tudi obrazložitve izpodbijane odločbe, zaključila, da tožnik s predmetno prošnjo uveljavlja dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi v zvezi s pravdno zadevo I P 300/2023. Pri tem se toženka sklicuje na svoj poziv z dne 10. 6. 2024 in tožnikov odgovor nanj, vendar ji sodišče ne more slediti.

10. V tej zvezi najprej glede poziva z dne 10. 6. 2024 (v katerem je toženka tožnika kot prosilca za BPP seznanila, da je iz P vpisnika Okrajnega sodišča v Kopru razvidno, da je bila v zadevi P 300/2023 dne 26. 3. 2024 vložena pritožba, in ga pozvala, da natančno pojasni, kaj je potrebno s pomočjo odvetnika v postopku storiti oziroma vložiti) sodišče izpostavlja, da poziv prosilcu, naj dopolni prošnjo za BPP, ne sme prerasti v to, da bi se že v postopku dodelitve BPP od prosilca zahtevalo tisto, čemur je namenjen institut BPP, torej ne sme privesti do tega, da bi se od prosilca zahtevala natančna pravna opredelitev potrebnih procesnih dejanj v zadevi, za katero uveljavlja BPP, in razlogov, ki ta dejanja utemeljujejo. To bi bilo v nasprotju z namenom instituta (brezplačne) pravne pomoči (prim. 1. člen ZBPP).

11. Sodišče pa tudi sicer ne more slediti zaključku toženke o tem, kaj je tožnik uveljavljal s predmetno prošnjo za BPP, torej zaključku, da je uveljavljal zgolj dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi v pravdni zadevi I P 300/2023. Toženka je v tej zvezi v obrazložitvi izpodbijane odločbe nenatančno povzela oziroma razumela navedbe v tožnikovem odgovoru z dne 13. 6. 2024 na njen omenjeni poziv k dopolnitvi prošnje za BPP. Tožnik je odgovoril laično, je pa iz njegovega odgovora mogoče razbrati, da od odvetnika pričakuje pravno pomoč tudi v pritožbenem postopku pred višjim sodiščem, saj navaja, da je v pritožbi sam podal osnovno razlago, upa pa, da bo želeni odvetnik podal dodatno pravno razlago. Glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da je tožnik s predmetno prošnjo uveljavljal dodelitev BPP zgolj za morebitna izredna pravna sredstva, pač pa tudi oziroma primarno za pravno svetovanje in zastopanje v pritožbenem postopku zoper sodbo sodišča prve stopnje v zadevi P 300/2023.

12. Toženka bi zato morala ugotoviti, kakšno je (bilo ob vložitvi in dopolnitvi prošnje za BPP) stanje pritožbenega postopka v navedeni pravdni zadevi, ter nato presoditi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za dodelitev BPP tožniku za zadevni pritožbeni postopek, odločitev o tem pa zajeti v izreku izpodbijane odločbe. Ker tega ni storila, izrek te odločbe ni skladen s prvim odstavkom 213. člena ZUP, prav tako pa tudi ni mogoče zaključiti, da je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe pravilno in popolnoma ugotovljeno dejansko stanje ter da je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo, saj razlogov o tem izpodbijana odločba nima (prim. 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1).

13. Ker je glede na povedano izpodbijana odločba obremenjena z bistvenimi kršitvami določb upravnega postopka, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponovni postopek, da v njem ponovno odloči o tožnikovi predmetni prošnji ob upoštevanju stališč iz te sodbe.

14. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave v skladu z določbo prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi ter izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom. Sodišče v tej zadevi ni odločalo v sporu polne jurisdikcije (prvi odstavek 65. člena ZUS-1), saj tožnik zahtevka za takšno odločanje v tožbi ni oblikoval, pa tudi sicer podatki dosedanjega postopka podlage za takšno odločanje ne dajejo.