Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep II DoR 414/2024 ECLI:SI:VSRS:2025:II.DOR.414.2024 AI generated

Supreme Court dismisses revision request regarding defamation claims against a former official for Twitter comments.

Case Number VSRS Sklep II DoR 414/2024
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for permission to file a revision against the second-instance court's decision. The applicant, a former minister, sued a former secretary of state for defamation after the latter posted a tweet calling him a fascist and linking to a past speech. The lower courts dismissed the claim, and the Supreme Court found the conditions for allowing a revision were not met under the Code of Civil Procedure.

Legislator headnote

AI generated

367.a(1), 367.c(2) ZPP: A revision request is only admissible if it is expected to resolve a legally significant issue; otherwise, the request is dismissed.

Keywords

AI generated
revision request admissibility criteria defamation claim public official social media speech code of civil procedure legal certainty

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je nekdanji minister, ki se je v času epidemije Covid-19 zavzel za aktivacijo 37.a člena Zakona o obrambi, v skladu s katerim lahko Državni zbor na predlog vlade odloči, da pripadniki Slovenske vojske skupaj s policijo, izjemoma, pri širšem varovanju državne meje izvajajo dodatna pooblastila. Toženec je nekdanji glavni tajnik in član ..., ki je septembra 2020 na svojem Twitter računu v odzivi na prispevek RTV SLO o morebitni podelitvi izjemnih pooblastil vojski zapisal "Ta fašist še vedno sanja o aktivaciji 37.a člena Zakona o obrambi. Upam, da bo opozicija vzdržala tudi tokrat in aktivacije ne bo podprla" in zraven prilepil spletno povezavo do navedenega prispevka s tožnikovo fotografijo.

2. Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek za plačilo nepremoženjske škode v višini 5.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrnilo in mu naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženca, sodišče druge stopnje pa je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje in predlaga dopustitev sledečih vprašanj:

" - Ali pomeni napačno povzemanje izjav ene od pravdnih strank absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, oziroma ali pomeni tudi napačno povzemanje izjav stranke v postopku s strani pritožbenega sodišča absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu določila 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

- Ali lahko sodišče v okviru načela materialne resnice v pravdnem postopku samo postavlja vprašanja stranki v postopku in se pri tem sklicuje na npr. RTV prispevke, ki jih pozna samo sodišče (pravdni stranki pa ne), oziroma ali je to pristranskost na katero je pritožbeno sodišče dolžno reagirati po uradni dolžnosti in ugotoviti, da gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 8., 14. in 15. točke 339. člena ZPP, še posebej, če na to opozori pritožba?

- Ali je samoiniciativno sklicevanje sodišča na nekaj, kar se sploh ne nahaja v spisu in se na to zato nobena pravdna stranka ne more izjasniti, oziroma na nekaj, na kar se ne sklicuje nobena pravdna stranka, v pravdnem postopku možno, glede na to, da sodišče vedno v pravdnem postopku pazi na trditveno podlago pravdnih strank v skladu z 8. členom ZPP, ki govori o načelu materialne resnice. Dodatno tožnik postavlja vprašanje, ali se mora pravdna stranka v primeru, da je sodišču dovoljeno sklicevanje na nekaj, kar ne navaja nobena pravdna stranka, seznaniti s tem dejstvom oziroma ali pomeni neseznanitev s tem dejstvom in upoštevanjem s strani sodišča takega dejstva, kršitev določila 9. člena ZPP, ki govori o zaslišanju stranke?

- Ali je oznaka fašist nekomu ad personam (čeprav ta, ki je podal tako izjavo trdi, da je bila namenjena njegovi stranki, katere člane je bil tožnik), moč razumeti kot politično izražanje, ki je po mnenju drugostopenjskega sodišča ena od najbolj varovanih oblik svobode izražanja in na ta način res dopustna izjava, ki jo je absolutno javna oseba dolžna trpeti in taka izjava izključuje varstvo osebnostnih pravic (ki jih po mnenju tožnika imajo tudi absolutno javne osebe) po določilih OZ, oziroma ali taki absolutno javni osebi v tem primeru ne pripada pravica zahtevati odškodnino v smislu 179. člena OZ? Nadalje se tožnik sprašuje, ali taka izjava lahko izključuje protipravnost in zaradi tega absolutni javni osebi ne pripada odškodnina v smislu 179. člena OZ?"

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).