Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep II DoR 401/2024 ECLI:SI:VSRS:2025:II.DOR.401.2024 AI generated

Supreme Court rejects review request as no precedent-setting legal issue exists regarding third-party liability.

Case Number VSRS Sklep II DoR 401/2024
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request to allow a review of the second-instance judgment. The lower court increased the plaintiff's liability from 20% to 80% after finding the damage was caused solely by third parties, not the defendant's equipment. The court denied the review because the legal question regarding the scope of liability for third-party actions does not require a precedent-setting decision to ensure legal certainty or uniform application of the law.

Legislator headnote

AI generated

Article 367.a paragraph 1 of the Code of Civil Procedure; Article 367.c paragraph 2 of the Code of Civil Procedure: A review request is inadmissible if the legal issue does not require a precedent-setting decision to ensure legal certainty, uniform application of law, or the development of law through judicial practice.

Keywords

AI generated
review request admissibility precedent setting decision third party liability dangerous thing liability Code of Civil Procedure

Cited Legislation

AI generated
Article 367.a paragraph 1 of the Code of Civil Procedure
Article 367.c paragraph 2 of the Code of Civil Procedure
AI generated
VSL sodba III Cp 1019/2016
Appeal dismissed: walking on a CNC machine's ribbed surface is not a hazardous activity requiring employer liability.
VSL sodba II Cp 3510/2015
Appeal partially allowed: mental pain damages for temporary activity reduction denied unless permanent or exceptional.
VSL sodba II Cp 4458/2009
Work injury claim dismissed; hidden key defect does not prove employer fault without proof of negligence.
VSK sklep I Cp 800/2014
Appeal allowed; appeal court quashes first instance judgment for procedural violations of the principle of contradiction. The appeal court found that the first instance court failed to conduct a hearing with the plaintiff as requested, violating the principle of contradiction under Article 339 of the Civil Procedure Act. The court held that the first instance court's refusal to conduct a hearing with the plaintiff was a procedural violation of the principle of contradiction under Article 339 of the Civil Procedure Act. The appeal court quashed the first instance judgment and remanded the case for a new trial to ensure the plaintiff's right to be heard is respected. The appeal court found that the first instance court's refusal to conduct a hearing with the plaintiff was a procedural violation of the principle of contradiction under Article 339 of the Civil Procedure Act. The court held that the first instance court's refusal to conduct a hearing with the plaintiff was a procedural violation of the principle of contradiction under Article 339 of the Civil Procedure Act. The appeal court quashed the first instance judgment and remanded the case for a new trial to ensure the plaintiff's right to be heard is respected.
Sodba II Ips 282/2005
Slovenian Supreme Court dismisses tort claim where plaintiff failed to prove specific danger of a stationary tractor and climbing activity.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je od sodišča zahteval, naj razsodi, da mu je toženec dolžan plačati 9.000 EUR odškodnine za škodo, ki mu je nastala, ker ga je poškodoval njegov bager. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je njegov tožbeni zahtevek po temelju utemeljen do 20 %.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo, pritožbi tožnika pa je ugodilo in je izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je odločilo, da je tožbeni zahtevek tožnika po podlagi utemeljen do 80%.

3. Toženec predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

- Ali je ugotavljanje ravnanja toženca oz. njegovega delavca kot upravljavca nevarne stvari ter s tem ugotavljanje njegovega neprispevka k nastali škodi potrebno oz. pomembno za pravilno uporabo drugega odstavka 153. člena OZ, torej za pravilen materialnopravni zaključek o tem, da je škoda nastala izključno zaradi ravnanj oseb, ki niso toženec ali njegov delavec in za pravilen materialnopravni zaključek o nepredvidljivosti teh ravnanj in možnosti izognitve posledicam takšnih ravnanj?

- Ali je v primeru, če je škoda nastala izključno zaradi ravnaj tretjih oseb in oškodovanca imetnik nevarne stvari prost odgovornosti (seveda ob dodatnih pogojih: da ravnanj tretjih in oškodovanca ni mogel pričakovati in se posledicam ne izogniti oz. jih odstraniti)?

- Ali je v konkretnem primeru škoda nastala izključno zaradi ravnanj tretjih oseb in oškodovanca?

- Ali je ravnanje signalista (ki se je tik pred manevrom bagra nenadno približal in zadrževal v nevarnem območju bagra ter v mrtvem kotu oz. nevidnem območju za upravljavca bagra) za skrbnega bagerista pričakovano in preprečljivo?

- Ali je toženec kot imetnik bagra lahko pričakoval in preprečil, da bodo tretje, za to pristojne osebe na gradbišče poslale neusposobljenega signalista, da ne bodo zagotovile ustrezne varnosti in opremljenosti gradbišča ter da ne bodo zagotovile zadostnega števila signalistov?

- Ali je v konkretnem primeru toženec prost obveznosti in v kolikšni meri je prost obveznosti iz naslova odškodnine za škodo, nastalo v predmetnem škodnem dogodku, če je tožnikov delodajalec tožniku povrnil del škode?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena ZPP dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz navedene določbe niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).