Appeal dismissed; statutory 60-day deadline for debt relief period reduction overrides automatic legal change application.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Določba petega odstavka 137. člena novele ZFPPIPP-H jasno določa prekluzivni rok 60 dni po uveljavitvi te novele za vložitev zahteve za skrajšanje preizkusnega obdobja v skladu s citirano novelo. Slednja ne predvideva avtomatizma pri skrajšanju preizkusne dobe v postopku odpusta obveznosti. Skrajšanje zaradi spremembe zakona je mogoče doseči le v postopku s pravočasno vloženim ugovorom. Po oceni pritožbenega sodišča so tudi sicer izvajanja dolžnika o matematičnem upoštevanju razmerij pri določanju nove preizkusne dobe na podlagi ugovora dolžnika zaradi spremembe maksimalne preizkusne dobe po noveli ZFPPIPP-H brez pravne podlage. Zaradi cit. spremembe ZFPPIPP bi dolžnik lahko dosegel le skrajšanje preizkusne dobe preko maksimalno dovoljene, tj. preko treh let, če bi pravočasno vložil ugovor. V okviru določbe 404. in drugega odstavka 406. člena ZFPPIPP pa je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor presojalo z vidika spremenjenih okoliščin in ugotovilo, da slednje niso podane, kar pritožbeno ni sporno. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da teh določb ni (pravilno) uporabilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je dne 18. 9. 2024 vložil dolžnik in v njem uveljavljal skrajšanje preizkusne dobe (iz treh let in šestih mesecev na dve leti).

2. Dolžnik se zoper sklep pravočasno pritožuje zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in kršitve ustavnih pravic. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da preizkusno obdobje ustrezno skrajša, oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Upravitelj v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče presodi, ali je mogoče zavreči oziroma zavrniti predlog stečajnega dolžnika samo zaradi poteka roka ter odloči v skladu z uveljavljeno pravno teorijo in sodno prakso.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Razlog, ki ga je dolžnik uveljavljal z ugovorom z dne 18. 9. 2024, je sprememba petega in osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP, uveljavljena z novelo ZFPPIPP-H, ki je pričela veljati dne 2. 11. 2023. Postopek odpusta obveznosti po 400. členu ZFPPIPP je bil začet pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H. 1 Ker v sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti določeno preizkusno obdobje še ni poteklo in je obdobje treh let in šest mesecev daljše od najdaljšega dovoljenega preizkusnega obdobja po uveljavitvi ZFPPIPP-H, dolžnik uveljavlja sorazmerno skrajšanja preizkusnega obdobja. 2 Sklicuje se na 404. člen ZFPPIPP, ki določa rok za ugovor proti odpustu obveznosti tako, da ga dolžnik lahko vloži do poteka preizkusnega obdobja. Po oceni pritožbenega sodišča cit. pritožbeno stališče ni utemeljeno. Kot je prvostopenjsko sodišče pravilno pojasnilo, je v petem odstavku 137. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZFPPIPP-H določeno, da če je bil postopek odpusta obveznosti v skladu s 400. členom zakona začet pred uveljavitvijo tega zakona in do uveljavitve tega zakona preizkusno obdobje še ni poteklo, se določbe spremenjenih petega in osmega odstavka 400. člena zakona smiselno uporabljajo tako, da lahko upravitelj ali stečajni dolžnik z ugovorom proti odpustu obveznosti, ki ga vloži v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona, zahteva skrajšanje preizkusnega obdobja. Predmetni ugovor je bil vložen dne 18. 9. 2024, tj. po preteku 60-dnevnega zakonskega roka. Pritožbeno sodišče se strinja s prvostopenjskim sodiščem, da dolžnik zato z navedenim razlogom za skrajšanje preizkusne dobe ne more uspeti.

6. Prvostopenjsko sodišče je glede na vloženi ugovor preizkusilo še, ali so morebiti podane spremenjene okoliščine, ki bi lahko predstavljale relevantno okoliščino glede trajanja preizkusne dobe po 3. točki prvega odstavka 406. člena v zvezi s tretjim odstavkom 403. člena ZFPPIPP. Zaključilo je, da v ravnanju dolžnika ne prepozna njegovega truda k prizadevanju za poplačilo upnikov, kar je osnovno vodilo stečajnega postopka, in bi pomenilo spremembo okoliščin iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP. Zato je ugovor dolžnika zavrnilo tudi iz navedenega razloga.

7. Dolžnik v pritožbi ne napada zaključkov prvostopenjskega sodišča, da od začetka postopka odpusta obveznosti dalje pri njem ni prišlo do spremembe okoliščin iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča iz tega razloga preizkusnega obdobja dolžniku ni mogoče skrajšati.

8. Po presoji pritožbenega sodišča niso utemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe petega odstavka 137. člena novele ZFPPIPP-H, ni uporabilo določbe 404. člena ZFPPIPP in tudi ni pravilno uporabilo določbe drugega odstavka 406. člena ZFPPIPP. Določba petega odstavka 137. člena novele ZFPPIPP-H jasno določa prekluzivni rok 60 dni po uveljavitvi te novele za vložitev zahteve za skrajšanje preizkusnega obdobja v skladu s citirano novelo. Slednja ne predvideva avtomatizma pri skrajšanju preizkusne dobe v postopku odpusta obveznosti. Skrajšanje zaradi spremembe zakona je mogoče doseči le v postopku s pravočasno vloženim ugovorom. Po oceni pritožbenega sodišča so tudi sicer izvajanja dolžnika o matematičnem upoštevanju razmerij pri določanju nove preizkusne dobe na podlagi ugovora dolžnika zaradi spremembe maksimalne preizkusne dobe po noveli ZFPPIPP-H brez pravne podlage. Zaradi cit. spremembe ZFPPIPP bi dolžnik lahko dosegel le skrajšanje preizkusne dobe preko maksimalno dovoljene, tj. preko treh let, če bi pravočasno vložil ugovor. V okviru določbe 404. in drugega odstavka 406. člena ZFPPIPP pa je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor presojalo z vidika spremenjenih okoliščin in ugotovilo, da slednje niso podane, kar pritožbeno ni sporno. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da teh določb ni (pravilno) uporabilo.

9. Pritožnik sodišču očita kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom (14. člen URS), enakega varstva pravic (22. člen URS), pravice do učinkovitega sodnega varstva (23. člen URS) in pravice do zasebne lastnine (33. člen URS), vendar navedenih kršitev ne obrazloži. Po oceni pritožbenega sodišča navedene pavšalno očitane kršitve niso podane.

10. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče se ni opredeljevalo do pritožbenih navedb v zvezi z distinkcijo med zavrnitvijo in zavrženjem ugovora v zvezi s petim odstavkom 137. člena novele ZFPPIPP-H, saj si v zvezi s tem dolžnik ne more izboljšati pravnega položaja. Pritožbeni razlogi niso podani in ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 18. 10. 2022 začelo postopek odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku in določilo preizkusno obdobje treh let in šest mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče dne 18. 4. 2024 (PD 16).

2 Pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H je peti odstavek 400. člena določal, da preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. Po njeni uveljavitvi pa preizkusno obdobje ne sme biti krajše od enega leta in ne daljše od treh let od začetka postopka odpusta obveznosti.