Appeal dismissed; court upheld refusal to suspend proceedings pending land registry decision on foreign ownership.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

Državljanstvo tožnika in s tem povezano izpolnjevanje pogojev za pridobivanje lastninske pravice na nepremičninah na območju Republike Slovenije odpira zlasti pravna in ne dejanska vprašanja, o katerih lahko odloči tudi predmetno sodišče.

Glede toženčevih pritožbenih navedb, da bi v primeru neprekinitve postopka lahko prišlo do dveh nasprotujočih si odločitev in toženec ne bi mogel doseči vzpostavitve prejšnjega stanja, pa pritožbeno sodišče dodaja, da bo toženec v primeru uspeha v zemljiškoknjižnem postopku to v predmetnem postopku lahko uveljavljal kot privilegirano novoto (tretji odstavek 286. člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. V tej pravdi tožnik zahteva od toženca izpraznitev in izročitev nepremičnin ter plačilo uporabnine. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog toženca za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v zemljiškoknjižnem postopku št. Dn 00/2023, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Toženec je namreč na zemljiškoknjižno sodišče dne 4. 9. 2023 vložil predlog, s katerim zahteva ugotovitev, da je vpis lastninske pravice tožnika pri spornih nepremičninah v zemljiški knjigi ničen, ker tožnik predlogu za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo ni predložil pravnomočne odločbe o vzajemnosti.

2. Zoper sklep se zaradi zmotnih materialnopravnih izhodišč in posegov v toženčeva procesna jamstva pritožuje toženec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da postopek prekine do pravnomočne odločitve zemljiškoknjižnega sodišča o toženčevem predlogu za ugotovitev ničnosti vpisa pridobitve lastninske pravice ter vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov; podredno pa izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V bistvenem navaja, da je 12. člen Zakona o ugotavljanju vzajemnosti 1 nalagal obveznost, da je potrebno predlogu za vpis lastninske pravice tujca na nepremičnini v zemljiško knjigo priložiti tudi pravnomočno odločbo o ugotovitvi vzajemnosti, sicer je vpis v zemljiško knjigo ničen. ZUVza je tako obveznost vezal na predlog za vpis in ne na zemljiškoknjižno dovolilo. Ker tožnik predlogu za vpis lastninske pravice pravnomočne odločbe o ugotovitvi vzajemnosti ni priložil, je vpis ničen. Napake zemljiškoknjižnega sodišča toženec ne more uveljaviti v nobenem drugem postopku oziroma z nobenim drugim pravnim sredstvom, zato je nujno, da zemljiškoknjižno sodišče najprej vsebinsko odloči o toženčevem predlogu. Sprejeta vsebinska odločitev bo nedvomno podala odgovor na vprašanje, kdo je imetnik lastninske pravice na spornih nepremičninah. Toženec opozarja, da bi lahko v primeru neprekinitve konkretnega postopka, prišlo do obstoja dveh različnih sodnih odločitev, zaradi česar bi se postavilo vprašanje pravne varnosti. Škodljive posledice na toženčevi strani bi bile, v primeru, da bi pravdno sodišče prej odločilo v njegovo škodo, nepopravljive.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prekine postopek, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku 2 ). V obravnavanem primeru teče zemljiškoknjižni postopek za ugotovitev, ali je vpis lastninske pravice tožnika pri spornih nepremičninah, katere izročitev v posest in plačilo uporabnine zahteva v tej pravdi, v zemljiški knjigi ničen. Osnovni pogoj za prekinitev po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP (da teče postopek, kjer se rešuje predhodno vprašanje) je torej podan.

6. Prekinitev pravdnega postopka iz razloga po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP je fakultativna. Navedeno pomeni, da je presoji razpravljajočega sodnika prepuščeno, ali bo postopek prekinil ali ne. Sodišče mora svojo odločitev o (ne)prekinitvi opreti na razloge, ki so razumni in niso arbitrarni. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu po oceni pritožbenega sodišča te razloge povsem ustrezno obrazložilo. Hkrati pa je sodišče prve stopnje pri odločanju ravnalo tudi skladno z načelom ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevalo pravico do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. 3

7. Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnilo, da zemljiškoknjižni postopek ne predstavlja okoliščine, zaradi katere bi bila prekinitev predmetnega postopka trenutno smotrna in potrebna. Državljanstvo tožnika in s tem povezano izpolnjevanje pogojev za pridobivanje lastninske pravice na nepremičninah na območju Republike Slovenije odpira zlasti pravna in ne dejanska vprašanja, o katerih pa lahko odloči tudi predmetno sodišče. Sodišče prve stopnje je tako sklenilo, da bo morebitno pravno vprašanje reševalo samo in toženčev predlog za prekinitev postopka zavrnilo.

8. Toženec sicer v zemljiškoknjižnem postopku zahteva ugotovitev ničnosti vpisa lastninske pravice tožnika pri spornih nepremičninah v zemljiški knjigi. Zaenkrat toženec izbrisa vpisa še ni dosegel in je kot lastnik pri spornih nepremičninah v zemljiški knjigi še vedno vpisan tožnik. Ker se je sodišče prve stopnje odločilo, da postopka ne bo prekinjalo in bo predhodno vprašanje rešilo samo, bo v nadaljevanju postopka tako obravnavalo vse toženčeve ugovore in navedbe. Pritožbeno sodišče pa sicer ugotavlja tudi, da toženec v obravnavani zadevi že tretjič predlaga prekinitev predmetnega postopka, kar s precejšnjo stopnjo verjetnosti kaže na toženčevo namerno zavlačevanje zadeve, česar pa sodišče ne sme dopustiti. Glede toženčevih pritožbenih navedb, da bi v primeru neprekinitve postopka lahko prišlo do dveh nasprotujočih si odločitev in toženec ne bi mogel doseči vzpostavitve prejšnjega stanja, pa pritožbeno sodišče dodaja, da bo toženec v primeru uspeha v zemljiškoknjižnem postopku to v predmetnem postopku lahko uveljavljal kot privilegirano novoto (tretji odstavek 286. člena ZPP).

9. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in ustrezno argumentirana. Ker niso podani niti uveljavljani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Ker je predmet pritožbenega preizkusa vmesni procesni sklep, je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo, saj bo šele tedaj jasno, katera stranka je v postopku uspela.

1 Uradni list RS, št. 9/99 in 27/2017, v nadaljevanju ZUVza.

2 Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

3 Tako tudi VSRS v sodbi in sklepu II Ips 73/2018.