Appeal against juvenile court order for psychological workshop only is dismissed as insufficiently weighed.

Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pritožbeno pričakovanje večje teže in poudarka okoliščini, da je bil mladoletniku pred in po obravnavanem kaznivem dejanju izrečen vzgojni ukrep ukora pred prekrškovnim sodiščem, je zgrešeno.

Pritožbeno sodišče opozarja, da so vzgojni ukrepi po svoji naravi in prav iz razloga, da bi bilo z njimi lažje doseči njihov namen, gibčni.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Senat za mladoletnike Okrožnega sodišča na Ptuju je kot sodišče prve stopnje s sklepom I Km .../2024 z dne 14. 1. 2025 mladoletnemu A.A. po 8. točki drugega odstavka 77. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) izrekel vzgojni ukrep, navodilo, da mora obiskovati psihološko delavnico, in sicer ob ugotovitvi, da je storil kaznivo dejanje nasilništva po prvem odstavku 296. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). O stroških kazensko mladoletniškega postopka je odločilo na podlagi prvega odstavka 484. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) tako, da obremenjujejo vsi stroški kazenskega postopka iz 92. člena ZKP proračun.

2. Sklep sodišča prve stopnje zaradi odločbe o vzgojnem ukrepu s pritožbo izpodbija okrožna državna tožilka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v točki I. izreka spremeni tako, da mladoletniku po 6. in 8. točki drugega odstavka 77. člena KZ izreče vzgojni ukrep, in sicer navodili opraviti delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti skladno s sedmim odstavkom 77. člena KZ ter hkrati obveznost obiskovanja psihološke delavnice.

3. Na pritožbo okrožne državne tožilke je odgovorila mladoletnikova zagovornica, ki pritožbenemu sodišču predlaga potrditev izpodbijanega prvostopenjskega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Okrožna državna tožilka je mnenja, da je senat za mladoletnike pri izreku vzgojnega ukrepa, t.j. navodila, da mora mladoletnik obiskovati psihološko delavnico, v premajhni meri upošteval predvsem njegove potrebe (kaj je potrebno za njegovo pravilno vzgojo in pravilen razvoj) ter vrsto in težo kaznivega dejanja, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, način storitve kaznivega dejanja in mladoletnikove osebne oziroma družinske razmere. Po drugi strani ocenjuje, da je bil pri odločitvi o vzgojnem ukrepu prevelik poudarek prvostopenjske odločitve na dejstvu, da mladoletniku še ni bil izrečen vzgojni ukrep, njegovemu domnevnemu kritičnemu sprejemanju odgovornosti in napredku v obdobju po storitvi kaznivega dejanja. Skozi obširno pritožbeno izvajanje povzema socialno anamnezo z dne 28. 11. 2024, ki jo je v okviru pripravljalnega postopka izdelala strokovna delavka Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) B.B., mag. psih., zagovor mladoletnika, izpoved njegove matere C.C. ter izpovedbo priče Č.Č.. Ob tem vsebinsko ponavlja že izpostavljeno iz besede strank na naroku za glavno obravnavo dne 14. 1. 2025, pri čemer temelji pritožbeni poudarek na jasni utemeljitvi strokovne delavke CSD, zakaj bi bil izrek vzgojnega ukrepa, kumulativno z določitvijo obeh navodil po 6. in hkrati 8. točki drugega odstavka 77. člena KZ mladoletniku v največjo korist. V nadaljevanju izraža prepričanje, da bi moral senat za mladoletnike v večji meri upoštevati tudi vrsto, naravo in težo kaznivega dejanja ter dati večji poudarek okoliščini, da je bil mladoletniku zaradi kršitve določb Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1) in Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) že izrečen vzgojni ukrep ukora pred prekrškovnim sodiščem. Zavzame stališče, da bo šele s predlaganim izrekom vzgojnega ukrepa po 6. in hkrati 8. točki drugega odstavka 77. člena KZ v celoti dosežen namen iz 73. člena KZ, torej, da se mladoletniku kot storilcu kaznivega dejanja, z varstvom in pomočjo ter razvijanjem njegove osebne odgovornosti zagotovi njegova vzgoja in pravilen razvoj.

6. Povzetim pritožbenim poudarkom pa ne gre slediti, saj je sodišče prve stopnje skrbno presodilo, katero izmed navodil izreči mladoletniku, da bo najbolje dosežen namen vzgojnega ukrepa. Sprejeto odločitev o (izbranem) navodilu obiskovanja vzgojne, poklicne, psihološke ali druge podobne posvetovalnice po 8. točki drugega odstavka 77. člena KZ je prepričljivo in razumno obrazložilo. Za izbrano vrsto vzgojnega ukrepa je ponudilo zanesljivo in tehtno razlogovanje, kateremu pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje in ga v zaobid ponavljanja tudi dosledno povzema.

7. Tudi sicer je sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva v zvezi z izrečenim navodilom popolno ugotovilo in izčrpno ovrednotilo v točki 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pri sprejeti odločitvi, da (in čemu) mora mladoletnik z ugotovljenim deficitom na področju komunikacije in reševanja medosebnih težav, ob ustrezni starševski podpori v obliki vzgojnega ukrepa (zgolj) obiskovati psihološko delavnico, v okviru katere bo dobil dodatno strokovno pomoč usposobljenih strokovnih delavcev, zlasti v smeri pogovorov, napotkov in usmeritev, kako se v nadaljnjem življenju soočati s tovrstnimi situacijami, pa tudi pomoč pri napredku na področju komunikacije in reševanja medosebnih težav, je razumno izhajalo iz namena te posebne vrste kazenskih sankcij, pri čemer je navkljub drugačnemu stališču okrožne državne tožilke dosledno upoštevalo temeljno merilo za izbiro, torej mladoletnikove potrebe za vzgojo in prevzgojo ter pravilen razvoj. 1

8. Pritožbeno pričakovanje večje teže in poudarka okoliščini, da je bil mladoletniku pred in po obravnavanem kaznivem dejanju izrečen vzgojni ukrep ukora pred prekrškovnim sodiščem, je zgrešeno. Sodišče prve stopnje je v okviru dokaznega postopka pridobilo potrdilo Ministrstva za pravosodje in ugotovilo prekrškovno obravnavanost mladoletnika po določbah ZJRM-1 (neuporaba zaščitne čelade) in ZPrCP (obojestranski fizični spor z vrstnico), pri čemer pa okrožna državna tožilka prezre, da je nakazano obremenilna okoliščina predkaznovanosti pri izbiri vzgojnega ukrepa smiselno že bila upoštevana. Prvostopenjsko sodišče namreč tudi iz razloga prekrškovne evidentiranosti ni sledilo predlogu zagovornice mladoletnika po izreku najmilejšega ukrepa - ukora.

9. Pritožbeno sodišče opozarja, da so vzgojni ukrepi po svoji naravi in prav iz razloga, da bi bilo z njimi lažje doseči njihov namen, gibčni. Strokovna delavka CSD je sicer res pripomnila, da bi bila za mladoletnika najprimernejša kombinacija obeh navodil, vendar je hkrati ocenila, da bi lahko zadostoval le izrek enega od navodil. Posledično smiselnemu pojasnilu prvostopenjskega sodišča in opozorilu, da nikakor ni namen mladoletniškega postopka kaznovanje, marveč pomoč v obliki obiskovanja psihološke delavnice, se v danem primeru, ko je mladoletnik ob starševski podpori do obravnavanega ravnanja že sam zavzel kritično držo, odločitev za izrek zgolj enega navodila pokaže kot primerna in ustrezna. Zato okrožna državna tožilka z nekoliko togim pogledom na vsebino socialne anamneze strokovne delavke CSD, različnemu od gledišča mladoletnikove zagovornice in stališča prvostopenjskega sodišča razlikuje, ter odločnim zavzemanjem za obremenitev mladoletnika še z dodatnim navodilom, tj. izvršitvijo dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti iz 6. točke drugega odstavka 77. člena KZ, ostane brez pritožbeno pričakovanega uspeha.

10. Po obrazloženem, in ker je mladoletnik, ki ob starševski podpori biva v vzpodbudnem družinskem okolju, obravnavano dejanje kritično ovrednotil in se oškodovanemu D.D. - navkljub tozadevno izraženim pritožbenim pomislekom o iskrenosti izkazane geste - vendarle osebno opravičil, opravičil pa se je tudi na glavni obravnavi dne 14. 1. 2025, ker je od kaznivega dejanja preteklo skoraj dve leti, ker mladoletnik v tem času za kakršnakoli nova pravno nevzdržna dejanja ni bil obravnavan ter je tudi sicer opaziti napredek v njegovem osebnem razvoju, je pritrditi prvostopenjski oceni, da bo namen izrečenega vzgojnega ukrepa dosežen že samo z navodilom po 8. točki drugega odstavka 77. člena KZ.

11. Ker je namen kazensko mladoletniškega postopka vendarle nekoliko drugačen od klasičnega kazenskega postopka, saj je v ospredju zasledovanje mladoletnikove največje koristi in preprečitve, da bi v prihodnje (spet) izvršil kakšno kaznivo dejanje, se je zatorej strinjati z zagovornico, da bi bil izrek vzgojnega ukrepa kumulativno z določitvijo obeh navodil po 6. in hkrati 8. točki drugega odstavka 77. člena KZ, za kar se skozi pritožbeno izvajanje zavzema okrožna državna tožilka, nesorazmeren in pretiran.

12. Pritožbeni razlogi tako niso prepričljivi in ker ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni bilo zaznati nepravilnosti, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je bilo pritožbo okrožne državne tožilke kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (391. člen ZKP v zvezi s prvim odstavkom 451. členom ZKP).

13. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah prvega odstavka 98. člena v zvezi s prvim odstavkom 484. člena ZKP.

1 Za prim. Šelih A. v Kazensko pravo, splošni del, Uradni list RS, Ljubljana, 2003, str. 562.