Temporary child protection order duration extended to one year for custody restrictions under DZ provisions.

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišče prve stopnje v III. točki izreka delno spremeni, tako da III. točka izreka sklepa glasi:

"III. Ta začasna odredba velja od dneva njene izdaje do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka tega sodnega postopka za varstvo koristi otroka, razen v delu glede omejitev starševske skrbi (tč. I/1), v katerem velja največ eno leto od dneva njene izdaje."

Sicer se pritožba zavrne in se v še izpodbijanih in nespremenjenih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ukrepi za varstvo koristi otroka, med katere sodijo tako začasne odredbe kot ukrepi trajnejšega značaja, trajajo največ toliko časa, kot to določa DZ za posamezne ukrepe, razen če sodišče podaljša ukrep (tretji odstavek 160. člena DZ). Ob uradnem preizkusu, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da lahko ukrep omejitve starševske skrbi traja največ 1 leto. Le v primeru, če sodišče odloči o ukrepu omejitve starševske skrbi skupaj z ukrepom odvzema otroka staršem ali ukrepom namestitve otroka v zavod, traja ukrep omejitve starševske skrbi največ 3 leta (peti odstavek 171. člena DZ).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta 17. 2. 2020 s sodno poravnavo v postopku II N 472/2019 dogovorila skupno varstvo in vzgojo mld. A. A., rojenega ... Dne 1. 10. 2024 je predlagatelj vložil predlog za predodelitev otroka v varstvo in vzgojo očetu, določitev preživnine in stikov in predlog za izdajo začasne odredbe. Navedel je, da z nasprotno udeleženko ne more sodelovati in izvajati starševske skrbi. Nasprotna udeleženka vpije, žali, grozi s prijavami na policijo, mld. otroka nenehno vozi k zdravniku, čeprav je zdrav, nespoštljivo komunicira z učitelji ter povzroča težave v Judu Klubu, kjer deček trenira. Čeprav je brezposelna, se ne ukvarja z otrokom in čas z njim preživlja tako, da se vozita v avtomobilu. Očetu ne izroča učbenikov in delovnih zvezkov, oblačil in obutve, v času stikov pa sina kliče ob neprimernih urah (npr. ob 23. uri ali zjutraj ob 5. uri) ter obvešča policijo, v kolikor se ji sin ne javi. Predlagatelj je v predlogu izrazil mnenje, da je otrok v stiski, saj je začel izražati željo, da bi živel pri očetu. Dečku ni prijetno, da ga mama nenehno vozi k zdravniku, prav tako si želi več aktivnosti. Predlagatelj je predlagal, da sodišče nemudoma predodeli otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu, da bo oče lahko odločal o dnevnih in rednih otrokovih vprašanjih, da otrok ne bo podvržen nepotrebnim zdravstvenim pregledom, da bo oče vzpostavljal pretežni kontakt s šolo ter z drugimi institucijami. Nasprotna udeleženka je v laičnem odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe navedla, da predlagatelj ne skrbi za otroka in se mu po več dni ne javlja, ne plačuje stroškov za sina in ne skrbi za njegovo prehrano; da ga je večkrat prijavila policiji zaradi prepovednih substanc; da otrok na stikih z očetom ne sme klicati mame; da vodi otroka k zdravniku zaradi težav v urinu in bolečin v trebuhu in da meni, da bi bil otrok pri očetu prepuščen sam sebi, saj oče opravlja troizmensko delo. Naknadno pa še, da otrok popušča v šoli in pogosto nima nalog ter šolskih potrebščin, kljub temu pa ga je oče konec novembra odpeljal v Nemčijo na poroko. Navedla je, da je zdravstvene in laboratorijske preglede opravljala po navodilu zdravnice. Nasprotovala je mnenju CSD in navedla, da presega svoje pristojnosti, s tem ko ji očita težave v duševnem zdravju.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom

- (I.) predlogu predlagatelja z dne 1. 10. 2024 in 9. 1. 2025 ugodilo in tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, ki glasi: 1. Nasprotni udeleženki B. B. se omeji starševska skrb, tako da: - se ji brez soglasja predlagatelja C. C. prepove odločati o obiskih zdravnika in zdravljenju mld. A. A., - se ji brez soglasja predlagatelja C. C. prepove odločati o vključitvi otroka v obšolske dejavnosti in njihovem obiskovanju, - se ji prepove sodelovanje in odločanje o šolskih obveznostih otroka in o obveznostih oz. možnostih vključitve otroka v šolske obveznosti in interese kot so na primer vključitev oz. udeležba šole v naravi, šolski izleti, obiskovanje prireditev in podobno, - se ji prepove odločati o vseh zadevah v zvezi z otrokom pri Upravni enoti, in sicer v zvezi z izdelavo osebnih dokumentov za otroka, kot sta potni list in osebna izkaznica. 2. Stiki med mld. A. A. in mamo B. B. bodo potekali: - v tednu, ko je oče v službi popoldne: ob torkih, sredah, četrtkih in petkih po zaključku podaljšanega bivanja otroka v šoli do 19.00 ure zvečer na način, da otrok po zaključku podaljšanega bivanja v šoli pride na dom matere, nato pa mati otroka ob 19.00 uri pripelje na naslov očeta ..., kjer ga bo po potrebi do prihoda očeta iz službe v varstvo prevzela Č. Č. ali D. D. - v tednu, ko je oče v službi ponoči ali zjutraj in ko je oče dela prost: ob torkih in četrtkih od zaključka podaljšanega bivanja otroka v šoli do 19.00 ure zvečer na način, da otrok po zaključku podaljšanega bivanja v šoli pride na dom matere, nato pa mati otroka ob 19.00 uri pripelje na naslov očeta ..., kjer ga bo prevzel oče ali po potrebi do prihoda očeta iz službe v varstvo prevzela Č. Č. ali D. D. - vsak drugi vikend in sicer ob sobotah in nedeljah, tako da nasprotna udeleženka prevzame mld. A. A. ob 15.00 na domu očeta in ga ob 19.00 uri vrne na dom očeta - med šolskimi počitnicami od ponedeljka do srede tekom dneva, tako da nasprotna udeleženka prevzame mld. A. A. ob 15.00 na domu očeta in ga ob 19.00 uri vrne na dom očeta. 3. Stiki mld. A. A. z materjo B. B. se začnejo izvajati od 3. 2. 2025 dalje. 3. Predlagatelj C. C. mora v roku 8 dni od prejema tega sklepa mld. A. A. naročiti na klinično psihološki pregled v okviru Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikom v Zdravstvenem domu ..., kamor se morata skupaj z mld. otrokom vključiti tudi predlagatelj in nasprotna udeleženka;

- (II.) odločilo, da bo v primeru kršitve te začasne odredbe kršitelju izreklo denarno kazen v višini 200,00 EUR, ki jo bo izterjalo po uradni dolžnosti v korist proračuna na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, v primeru nadaljnjega nespoštovanja začasne odredbe pa bo izreklo novo denarno kazen, v novem, višjem denarnem znesku in bo tako ravnalo vse dotlej, dokler ne bo kršitelj s kršitvijo prenehal;

- (III.) odločilo, da ta začasna odredba velja od dneva njene izdaje do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka tega sodnega postopka za varstvo koristi otroka;

- (IV.) predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo v delu, kjer predlagatelj predlaga, da se mld. A. A. predodeli v varstvo in vzgojo očetu;

- (V.) odločilo, da pravno sredstvo zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve in

- (VI.) sklenilo, da se odločitev o stroških tega postopka pridrži za končno odločbo.

3. Nasprotna udeleženka se je zoper sklep pritožila. V laični pritožbi v zvezi z odločitvijo sodišča, da se ji brez soglasja predlagatelja prepove odločati o obiskih zdravnika in zdravljenju mld. otroka, prosi za izvid, ki zadeva razlog preiskave. Izpostavlja počutje, ki ga je sodišče opisalo in zaradi katerega sina vodila k zdravniku v lanskem letu, ter da je sin nekako tudi na meji krvne slike. Zanimajo jo nadaljnji postopki zdravljenja in sinovo zdravstveno stanje, ravnanje v primeru povišane telesne temperature. Prosi za mnenje, ki ga je sodišče dobilo od dr. E. E. Navaja, da je sporazumevanje z gospodom (predlagateljem) še bolj nemogoče, kot je bilo prej; ne daje nasvetov, kako ravnati, niti ne reagira na povišano temperaturo.

V zvezi z odločitvijo sodišča, da se ji brez soglasja predlagatelja prepove odločati o vključitvi otroka v obšolske dejavnosti in njihovem obiskovanju in da se ji prepove sodelovanje in odločanje o šolskih obveznostih otroka in o obveznostih oz. možnostih vključitve otroka v šolske obveznosti in interese, nasprotna udeleženka navaja, da misli, da sin ni pripravljen na določene dejavnosti in da je izrazil željo po Judu. Navaja, da so šola v naravi in izleti financirani z obeh strani. V zvezi z odločitvijo sodišča, da se ji prepove odločati o vseh zadevah v zvezi z otrokom pri Upravni enoti, in sicer v zvezi z izdelavo osebnih dokumentov za otroka, kot sta potni list in osebna izkaznica, nasprotna udeleženka meni, da z dokumentacijo ne bo problemov zaradi obojestranskih podpisov soglasja za izdelavo dokumentov; misli, da je lansko leto podpisano soglasje predlagatelja.

Navaja, da nekako financira osebno izkaznico in da so slike že narejene. Prosi za informacije, ali je potni list narejen. V nadaljevanju pritožbe je nasprotna udeleženka povzela odločitev sodišča prve stopnje o stikih (tč. I/2.) ter v zvezi s tem navedla, da jo zanima izobrazba, poklic, status oseb, ki bi "v varstvo" prevzele otroka in pa razlogi za vpletanje v osebno življenje njenega sina, ki je oziroma mora biti naročen na klinično psihološki pregled v okviru Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Zdravstvenem domu ... Zanima jo zdravstveno stanje bivšega partnerja oziroma podrobnosti glede določenih snovi, ki so bile omenjene med razpravo, policijski zapisnik itd..

Navaja, da nekako njenih prijav ni; so prijave drugih oseb. Zanima jo urnik predlagatelja in kdaj je sin ob prostih dnevih z očetom; kolikokrat na mesec prespi pri oziroma z očetom; zanima jo nočna izmena predlagatelja, s katero začne okoli 22. ure, na delo se odpravi 21.15, vrne okoli 6. ure zjutraj. Izpostavlja, da je sin star deset let, in predvideva, da je skrb zanj prepuščena materi, pri čemer misli na čas, ko je predlagatelj odsoten oziroma je v službi. Zanima jo mnenje strokovne osebe o izvajanju skrbi predlagatelja kot očeta in predvideva, da glede na opisano sin ni sposoben biti sam doma niti v skrbi drugih oseb.

Nasprotna udeleženka nato še opisuje stanje sina in dogajanje 3. 2. 2025 ter predvideva, da je predlagatelj spremljal stanje sina, trebušček itd.. Z navedbami v pritožbi bi, kot navaja, nekako rada opozorila na obnašanje predlagatelja. Zanima jo osnutek poročil, zapisnikov, obveščanje sprotno obeh udeležencev pri F. F. Omenjen je samo predlagatelj - da je on o vsem tem obveščal CSD, ona pa predvideva, da se je oglasila pri gospe z dokazili in ostalimi potrebnimi preverjenimi informacijami uradnih oseb in da se lahko zaradi navedenega priskrbijo informacije in razlogi obiskov predlagatelja v ... ter informacije o prijavah drugih oseb na policiji.

4. Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. Nasprotna udeleženka je v pritožbi sicer navedla, da kot pritožnica navaja dejstva in predloge ter pritožbene razloge, a ni navedla, iz katerega dopustnega pritožbenega razloga (našteti so v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) izpodbija slep sodišča prve stopnje, zato je pritožbeno sodišče sklep preizkusilo skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP, ki se v nepravdnih postopkih smiselno uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Preizkus ni pokazal nobenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, razen v delu, v katerem je odločilo o veljavnosti (oziroma trajanju) začasne odredbe (III. točka izreka sklepa) v zvezi z odločitvijo v tč. I/1, kot je obrazloženo še v nadaljevanju. Zato pritožbeno sodišče vseh dejanskih ugotovitev ne povzema, pač pa se v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev v izpodbijanem sklepu.

7. Kot je pojasnjeno v izpodbijanem sklepu, mora sodišče skladno s 6. in 7. členom ZNP-1 po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in interesi otrok. Slednji se zavarujejo tudi z izrekom ukrepov za varstvo koristi otroka, ki jih sodišče izreče na predlog ali po uradni dolžnosti (160. člen Družinskega zakonika - DZ). Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, kar pomeni, da je utrpel, ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo (na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju) in je škoda oziroma verjetna škoda posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (157. in 161. člen DZ). Namen izdaje začasne odredbe v družinskih sporih je izključno v olajšanju položaja otroka, ki je tako ogrožen, da ni mogoče čakati na pravnomočni zaključek postopka. Za izdajo začasne odredbe se zahteva stopnja verjetnosti, da je otrok ogrožen, to pa pomeni, da se za tak dokazni standard ugotavlja, ali je razlogov v prid nekemu zaključku več od razlogov, ki kažejo nasprotno.

8. Nasprotna udeleženka se očitno ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, a jasno, določno in konkretizirano ne izpodbija niti dejanskih ugotovitev niti pravnih zaključkov sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je glede na izpovedbo predlagatelja, zdravniško poročilo otrokove zdravnice z dne 11. 12. 2024, šolsko poročilo z dne 16. 12. 2024, poročilo Policijske postaje ... z dne 17. 1. 2025, poročilo CSD z dne 6. 1. 2024, izpovedbo strokovne delavke CSD F. F., med drugim o tem, da se je avgusta 2024 na CSD obrnila otrokova pediatrinja in izražala zaskrbljenost nad maminim duševnim zdravjem, saj je otroka pogosto vodila na zdravniške preglede, opisovala grozljive simptome, ki so se pri pregledu izkazali za izrazito pretirane, utemeljeno v celoti pritrdilo ugotovitvam CSD in strokovni oceni, da mamina ravnanja otroka razvojno ogrožajo 1 .

Pravilno je zaključilo, da so pretirana skrb matere za sinovo zdravje, pogosto spremljanje otroka na treningih, odsotnost od pouka zaradi zdravstvenih težav, za katere se največkrat izkaže, da ne obstajajo, telefonski klici matere, namenjeni otroku, ko je le-ta pri očetu, ob neprimernih urah, konfliktnost v odnosu z otrokovim očetom, (samovoljno krajšanje otrokovega dopustovanja z očetom na morju, v toplicah, v tujini), nepripravljenost sodelovanja z očetom pri pripravi šolskih potrebščin, oblačil, obutve, predaje otrokovih osebnih dokumentov, dejavniki, ki otroka razvojno ogrožajo.

Tudi če bi bilo razumeti pritožbo v smeri, da so navedeni zaključki zmotni, temu ni moč slediti, saj temeljijo na pravilni dokazni oceni izvedenih dokazov, ki jih pritožba z zgoraj povzetim izvajanjem ne more omajati. Pritožnica ne izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da otrok v odnosu z njo občasno že deluje nasilno in konfliktno do nje, medtem ko v šoli ni nasilen niti konflikten niti o tem ne poroča oče. Sodišče prve stopnje utemeljeno sklepa, da je takšno njegovo ravnanje v odnosu do mame verjetno posledica izražanja njegovih stisk, saj je na to opozoril tudi CSD.

V pritožbi tudi ni najti oporekanja ugotovitvi sodišča, da otrok izraža željo po večji očetovi prisotnosti. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je v tem trenutku otroku potrebno zagotoviti, da večinsko skrb zanj prevzame oče, za katerega je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da deluje v sinovo največjo korist, in upravičeno ni sledilo nasprotni udeleženki, da predlagatelj ne skrbi za sina in se po več dni otroku ne javlja ter da ne plačuje stroškov za sina in ne skrbi za njegovo prehrano. Pritožnica tudi z izpostavljanjem primera - slabega počutja sina 2.

2. in 3. 2. 2025 in dogajanja v teh dveh dnevih ne more ovreči gornjega zaključka, da oče dela v sinovo največjo korist, saj nenazadnje sama pojasni, da je oče 3. 2. 2025 prevzel sina, kakor tudi, da predvideva, da je spremljal stanje sina. Zgolj z navajanjem, da jo zanimajo podrobnosti glede določenih snovi, ki so omenjene v policijskih zapisnikih, pri čemer navaja, da nekako njenih prijav ni, pritožnica ne more izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, temelječe na poročilu PP ..., sestavljenem 17. 1. 2025 (l. št. 79), ki se nanaša na obdobje od leta 2020 naprej, da iz policijskih zapisnikov ni razvidno, da bi mati očeta prijavljala zaradi prepovedanih substanc. Sodišče prve stopnje po obrazloženem utemeljeno ni sledilo nasprotni udeleženki, da oče ne izkazuje dovolj starševskih kompetenc, in je pravilno zaključilo, da je v tem trenutku otroku potrebno zagotoviti, da večinsko skrb zanj prevzame oče, za katerega je pravilno ugotovilo, da deluje v njegovo največjo korist.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je lahko otrokova ugotovljena ogroženost odpravljena na način, da se materi omeji starševska skrb, kot je odločeno v tč. I/1 izreka izpodbijanega sklepa. Nasprotna udeleženka z zgoraj povzetimi pritožbenimi navedbami ne more ovreči pravilnosti te odločitve. Tudi če bi bilo njeno pritožbeno izvajanje v zvezi s prepovedjo odločanja o obiskih zdravnika in zdravljenju sina šteti za izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, je pritožba v tem delu neutemeljena. Sodišče prve stopnje je upravičeno sledilo predlagatelju, da mati po nepotrebnem vozi sina na preglede, saj z njim ni nič narobe, kot je ugotovilo iz zdravniškega poročila otrokove zdravnice z dne 11. 12. 2024 (zapažanja zdravnice in njena ocena, da je mati pretirano zaščitniška so povzete v 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa).

Da mati zadržuje sina doma na podlagi svoje ocene, da je bolan, je povedal tudi predlagatelj na CSD, kar je potrdila strokovna delavka F. F., ki je tudi tudi izpovedala, da se je avgusta 2024 na CSD obrnila otrokova pediatrinja in izražala zaskrbljenost nad maminim duševnim zdravjem, saj je otroka pogosto vozila na zdravniške preglede in opisovala grozljive simptome, ki so se pri pregledu izkazali za izrazito pretirane. Prav tako nasprotna udeleženka ne more s pritožbenimi navedbami, da misli, da sin ni pripravljen na določene dejavnosti; da je izrazil željo po Judo; da je slabšega počutja in ima povišano telesno temperaturo izpodbiti odločitve, da je potrebno, zato da se prepreči ogroženost otroka, omejiti starševsko skrb tudi tako, da se nasprotni udeleženki brez soglasja predlagatelja prepove odločati o vključitvi otroka v obšolske dejavnosti.

Upravičeno je verjelo predlagatelju, da mati ovira treninge sina v Judo Klubu na način, da je prisotna v prostoru za trening in se ne umakne ter s postavljanjem vprašanj prekinja treninge, zaradi česar je trener celo prosil predlagatelja, da sina izpiše iz kluba; nadalje da mati ne pelje sina na trening juda, kadar predlagatelj dela popoldne, ali na gasilske vaje, prav tako mu ne pripravi oblačila za treninge, uniforme, zato je edini brez tega na treningu. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno sledilo strokovni delavki CSD, da pri mami opaža določene težave v duševnem zdravju, ki se kažejo v zmanjšani zmožnosti prepoznavanja otrokovih koristi, predvsem v delu pretirane skrbi za njegovo zdravstveno stanje, spremljanje v šolo, prisotnost na dejavnostih.

Takšna ravnanja namreč na 9 let starega otroka močno vplivajo, in sicer na njegova občutenja, počutje, samozavest. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sprejelo oceno strokovne delavke, da mamina ravnanja pri otroku vzbujajo negotovost in nezaupanje, kar škoduje njegovemu razvoju. Z navedbo, da so šola v naravi in izleti financirani z obeh strani nasprotna udeleženka ne more izpodbiti odločitve, da se ji prepove sodelovanje in odločanje o šolskih obveznostih otroka in o obveznostih oz. možnostih vključitve otroka v šolske obveznosti in interese, ki temelji na pravilni dokazni oceni izvedenih dokazov, predvsem strokovne ocene CSD.

Pritožbene navedbe v zvezi s prepovedjo odločanja o vseh zadevah v zvezi z otrokom pri Upravni enoti, in sicer v zvezi z izdelavo osebnih dokumentov pa so po mnenju pritožbenega sodišča take, da ne izražajo nestrinjanja z odločitvijo sodišča. Pritožbeno sodišče nasprotni udeleženki ne more odgovoriti, ali je potni list narejen, ker tega dejstva sodišče prve stopnje v postopku ni ugotavljalo in mu ga tudi ni bilo potrebno ugotavljati. Prav tako ne more odgovoriti na vsa njena vprašanja oziroma izražena zanimanja v pritožbi v zvezi z nadaljnjimi postopki zdravljenja, zdravstvenim stanjem otroka in ravnanjem v primeru povišane telesne temperature, saj ne gre za dejstva, ki jih je sodišče prve stopnje v postopku kot relevantna ugotavljalo in bi bile zato ugotovitve podvržene pritožbenemu preizkusu.

10. Ukrepi za varstvo koristi otroka, med katere sodijo tako začasne odredbe kot ukrepi trajnejšega značaja, trajajo največ toliko časa, kot to določa DZ za posamezne ukrepe, razen če sodišče podaljša ukrep (tretji odstavek 160. člena DZ). Ob uradnem preizkusu, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da lahko ukrep omejitve starševske skrbi traja največ 1 leto. Le v primeru, če sodišče odloči o ukrepu omejitve starševske skrbi skupaj z ukrepom odvzema otroka staršem ali ukrepom namestitve otroka v zavod, traja ukrep omejitve starševske skrbi največ 3 leta (peti odstavek 171. člena DZ). Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 5. alineje 358. člena in 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 239. členom ZIZ ob pravilni uporabi materialnega prava delno ugodilo pritožbi in delno spremenilo odločitev, da začasna odredba velja od dneva njene izdaje do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka tega sodnega postopka za varstvo koristi otroka (III. točka izreka izpodbijanega sklepa), tako da sedaj pravilno glasi cit.: "Ta začasna odredba velja od dneva njene izdaje do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka tega sodnega postopka za varstvo koristi otroka, razen v delu glede omejitev starševske skrbi (tč. I/1), v katerem velja največ eno leto od dneva njene izdaje."

11. Nasprotna udeleženka neutemeljeno izpodbija tudi odločitev o poteku stikov med njo in sinom. Glede na pritožbene navedbe se očitno ne strinja z določitvijo stikov glede na očetov delovnik, sploh pa ne z odločitvijo, da bodo po potrebi do prihoda očeta iz službe sina v varstvo prevzele Č. Č. in D. D. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, ki ga pritožnica z izpostavljenimi vprašanji v pritožbi o tem, kaj jo zanima, ne more izpodbiti, saj je sodišče upoštevalo očetov urnik, kakor tudi starost otroka in ostale okoliščine ter v 19. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo razloge za takšno odločitev o stikih. Kot je navedlo, je upoštevalo očetovo troizmensko delo, otrokove obšolske aktivnosti ter dejstvo, da je otrok do sedaj pretežno bival z mamo in bi zato takojšnja prekinitev stikov z mamo lahko bila zanj ogrožajoča. Pravilno je ocenilo, da je oče sposoben poskrbeti za sina v času stikov, saj tako meni tudi CSD, prav tako pa je upravičeno verjelo, da lahko v času njegove (krajše) odsotnosti zanj poskrbita njegova partnerka oziroma sestra, ki s tem tudi soglašata. Takšna odločitev je povsem življenjsko sprejemljiva. Nasprotna udeleženka zmotno meni, da gre za vpletanje v osebno življenje njenega sina. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je v tem delu delilo oceno CSD in zaslišane F. F., da načeloma tisti starš, pri kateremu je otrok na stiku, poskrbi za njegovo varstvo v času, ko je on odsoten. Sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga, da ne bi verjelo predlagatelju, da navedeni osebi lahko poskrbita za mld. otroka. Izpostavilo je, da je ena od njiju otrokova teta in tudi sama mama, kar pomeni, da bo prepoznala otrokove potrebe. Predlagateljeva partnerka pa se po navedbah predlagatelja dobro razume z mld. A. A., zato je kljub maminim pomislekom pravilno sklenilo, da bo v očetovi odsotnosti primerno poskrbljeno za otroka. Sin ne bo sam doma, ko bo pri očetu, zato ni na mestu pritožbena navedba, da sin ni sposoben biti sam doma. Prizadevanje za večji obseg stikov v smeri, da bi bil sin z mamo, ko je predlagatelj odsoten oziroma je v službi, je ob pravilni oceni, da je otroku potrebno zagotoviti, da večinsko skrb zanj prevzame oče, neutemeljeno.

12. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče, poleg že zgoraj obrazložene odločitve o delni ugoditvi pritožbi, na podlagi 353. člena in 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 239. členom ZIZ in 42. členom ZNP-1 sprejelo še odločitev, da se v še izpodbijanih in nespremenjenih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje. Glede teh delov namreč niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

1 Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, se navedbe CSD v predlogu, mnenju ali drugih pisanjih ter zaslišanje strokovnega delavca CSD štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje (108. člen ZNP-1).