Appeal dismissed; court upheld gradual contact due to mother's instability and child's special needs.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih II. in III. točki izreka potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Sodišče je dolžno z vso skrbnostjo presoditi otrokovo mnenje, vendar pa ga upošteva le, če je v soglasju z otrokovo koristjo. Okoliščine konkretnega primera tega ne potrjujejo. A. A. je otrok s posebnimi potrebami, zato še toliko bolj potrebuje varno in strukturirano okolje z jasnimi pravili. V preteklosti nasprotna udeleženka s sinom ni imela posebej pogostih stikov. V letu 2019 in 2021 se je iz njegovega življenja deloma umaknila. Po ponovni vzpostavitvi stikov pa mu je podarila telefon, ki na dečka vpliva negativno. A. A. preživlja veliko časa na telefonu, nasprotna udeleženka pa ne prevzema odgovornosti za svoja ravnanja. Z verjetnostjo je ugotovljeno, da je v njeni novi partnerski zvezi prisotno nasilje, o čemer je tudi sama poročala. Materina nepredvidljivost ter njene omejene možnosti razumevanja postopka in izvajanja skupnih dogovorov narekujejo postopno izvajanje stikov, kot jih je v dispozitivu izpodbijanega sklepa določilo sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Nasprotna udeleženca sta starša 13-letnega A. A. Deček je bil na podlagi sklepa s 13. 4. 2022 odvzet nasprotnima udeležencema in nameščen v rejniško družino B. B. V obdobju do leta 2023 je imel z nasprotno udeleženko (materjo) zelo malo stikov, saj si ona zanje niti ni prizadevala. Rejnica je zaradi dečkovih vedenjskih težav odpovedala rejniško pogodbo. Z izpodbijanim sklepom jo je sodišče razrešilo rejništva (I. točka izreka), A. A. pa iz rejniške družine začasno namestilo v strokovni center (II. točka izreka) in uredilo stike z materjo (III. točka izreka).

Nasprotna udeleženka odločitve sodišča ne sprejema ter zoper II. in III. točko izreka vlaga pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče odločitev spremeni in A. A. namesti k njej. Podredno (pa) se zavzema za večji obseg stikov s sinom. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožnica zatrjuje, da si je uredila življenje in je v juliju 2024 prenehala prestajati zaporno kazen, pa tudi kazen hišnega zapora. Ugotovitev sodišča, da je okolje, v katerem živi, za A. A. neprimerno, je napačna. Ni podprta z nobenim ustreznim dokazom o dečkovi ogroženosti. Poiskala si je novega partnerja, ki njene otroke sprejema, in se k njemu preselila. Aktivna je pri iskanju zaposlitve. Tudi A. A. je izrazil močno željo, da bi živel skupaj z njo in s svojim polbratom. Tega sodišče pri odločitvi ni upoštevalo. Postopno izvajanje stikov ni potrebno, niti ni za otroka koristno. A. A. je jasno izrazil, da želi živeti z njo, zato je nepomembno, da se stiki od aprila 2024 niso izvajali.

2. Pritožba ni utemeljena.

3. Pravno podlago za odločanje o začasni odredbi za varstvo koristi otroka predstavlja določilo 161. člena Družinskega zakonika (DZ), po katerem je edini pogoj za njeno izdajo, da je z verjetnostjo izkazana otrokova ogroženost. To je sodišče z verjetnostjo ugotovilo. Rejnica je zaradi vzgojnih težav predlagala svojo razrešitev; razmere, v katerih živita starša, pa ne omogočajo, da se otrok vrne k njima. Oče je trenutno na prestajanju zaporne kazni, mati pa živi v zelo neurejenih razmerah. Zato sinu ne more nuditi varnega in strukturiranega okolja z jasnimi pravili ter podpore pri šolskem delu.

4. Pritožnica (sicer) zatrjuje, da si je uredila življenje in da si tudi A. A. želi živeti z njo. Sodišče je dolžno z vso skrbnostjo presoditi otrokovo mnenje, vendar pa ga upošteva le, če je v soglasju z otrokovo koristjo. Okoliščine konkretnega primera tega ne potrjujejo. A. A. je otrok s posebnimi potrebami, zato še toliko bolj potrebuje varno in strukturirano okolje z jasnimi pravili. V preteklosti nasprotna udeleženka s sinom ni imela posebej pogostih stikov. V letu 2019 in 2021 se je iz njegovega življenja deloma umaknila. Po ponovni vzpostavitvi stikov pa mu je podarila telefon, ki na dečka vpliva negativno. A. A. preživlja veliko časa na telefonu, nasprotna udeleženka pa ne prevzema odgovornosti za svoja ravnanja. Z verjetnostjo je ugotovljeno, da je v njeni novi partnerski zvezi prisotno nasilje, o čemer je tudi sama poročala. V njenem okolju je prisotno prekomerno pitje in pogosti konflikti. Začet je postopek, da se tudi A. A. polbrata namesti v zavod.

5. Nobenega razloga ni, da pritožbeno sodišče tem ugotovitvam ne bi sledilo. Materina nepredvidljivost ter njene omejene možnosti razumevanja postopka in izvajanja skupnih dogovorov narekujejo postopno izvajanje stikov, kot jih je v dispozitivu izpodbijanega sklepa določilo sodišče.

6. Ker pritožba ne vzbuja nobenega dvoma v pravilnost odločitve sodišča, prav tako pa tudi ni bilo ugotovljenih kršitev določb materialnega in procesnega prava, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1) je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

7. Odločitev o pritožbenih stroških ima podlago v določbi 4. odstavka 163. člena ZPP.