Appeal dismissed; willful probate testator's claim invalid until proven in separate litigation.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

To, da je oporoka neveljavna, bo moral pritožnik v pravdnem postopku šele dokazati. Do tedaj pa oporoka velja. Posledično se ostalim dedičem, ki oporoko priznavajo, tudi ni potrebno argumentirano in detajlno opredeljevati o vsaki navedbi pritožnika v zvezi z neveljavnostjo oporoke, saj je temu prvenstveno namenjen pravdni postopek. Izjava dedičev, da razglašeno in formalno popolno oporoko priznavajo, je zadostna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek in dediča A. A. ter B. A. napotilo, da v roku 30 dni od dneva pravnomočnosti sklepa, zoper ostale sodediče, vložita tožbo z zahtevkom, da v zapuščino sodi realna kupnina za nepremičnino v k. o. X, parcela 8/8 (v nadaljevanju Sporna nepremičnina) in da oporoka zapustnice z dne 18. 1. 2017 ni veljavna.

2. Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje dedič A. A. in sodišču druge stopnje predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se na pravdo napoti ostale dediče, podrejeno pa, da se sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje. Navaja, da je obširno navedel razloge za neveljavnost oporoke, pri čemer se preostali dediči do teh navedb niso opredelili, zaradi česar so te navedbe ostale neprerekane. Posledično bi se moralo šteti, da oporoka ni veljavna in bi moralo sodišče na pravdo napotiti ostale dediči. Tudi sicer negativnih dejstev (da oporoka ni veljavna) ni mogoče dokazovati. Smiselno enako velja glede vrednosti prodaje premoženja. Nazadnje pritožnik izpostavlja, da se dediči niso opredelili ali se priglašajo k dedovanju, kar pomeni, da je izpodbijani sklep preuranjen.

3. Dedič C. A. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in opredeljuje svoje pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče je postopalo pravilno, ko je prekinilo zapuščinski postopek in pritožnika napotilo na pravdo zoper ostale sodediče.

6. Pritožbene navedbe o preurano izdanem sklepu o napotitvi so zmotne. Dediči res niso podali oblične dedne izjave v smislu 208. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), vendar to ni odločilno. Sprejem dediščine je namreč lahko izrecen (dedič poda dedno izjavo ustno na zapisnik, ki ga podpiše ali pa sodišču izroči podpisano pisno izjavo) ali pa molčeč oziroma s konkludentnim dejanjem dediča, to je dejanjem, ki kaže na to, da hoče ostati dedič. 1 V konkretnem primeru je na zapuščinsko obravnavo dne 22. 9. 2023 pristopilo vseh osem zakonitih dedičev. Po seznanitvi z oporoko zapustnice, so se dediči izrekli o tem, ali oporoko priznavajo, prav tako so se vsi strinjali, da se eni izmed dedinj izda potrdilo za registracijo osebnega vozila, ki je predmet zapuščinskega postopka. 2 Na podlagi takšnega postopanja, je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da so prav vsi, na zapuščinski obravnavi prisotni dediči, jasno izkazali svojo namero - biti dedič.

7. Če je med dediči spor o dejstvih ali uporabi prava o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, sodišče po določbi 1. točke 212. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo.

8. V konkretnem primeru je pritožnik oporekal veljavnosti oporoke z navedbami, da je bila oporoka zapustnice zapisana pod prisilo in je neveljavna, saj v oporoki naveden znesek kupnine za Sporno nepremičnino, ni skladen z dejansko višino kupnine Sporne nepremičnine v kupoprodajni pogodbi ter da gre za fiktivno dogovorjeno kupnino.

9. Pritožbeno sodišče izpostavlja, da gre v primeru spora o veljavnosti oporoke za konkurenco verjetnosti pravic tistih, ki oporoko priznavajo, in tistih, ki je ne. Pri tem pa se šteje, da je bolj verjetna pravica tistih, ki se sklicuje na pravno formalno ustrezno oporoko, kot tistih, ki zatrjujejo neveljavnost takšne oporoke. Takšna oporoka namreč kljub obremenjenosti z morebitnimi napakami, v kolikor ni izpodbita, velja oziroma velja dokler ni izpodbita. V tem kontekstu tudi ne držijo navedbe pritožnika, da gre pri dokazovanju neveljavnosti oporoke za dokazovanje negativnega dejstva. To, da je oporoka neveljavna, bo moral pritožnik v pravdnem postopku šele dokazati. Do tedaj pa oporoka velja. Posledično se ostalim dedičem, ki oporoko priznavajo, tudi ni potrebno argumentirano in detaljno opredeljevati o vsaki navedbi pritožnika v zvezi z neveljavnostjo oporoke, saj je temu prvenstveno namenjen pravdni postopek. Izjava dedičev, da razglašeno in formalno popolno oporoko priznavajo, je zadostna.

10. Tudi sicer je potrebno pritrditi zaključkom prvostopenjskega sodišča, da so navedbe o neveljavnosti oporoke izrazito pavšalne. Pritožnik v ničemer ni obrazložil (niti izkazal), zakaj meni, da je bila oporoka zapisana pod prisilo. Prav tako ni navedel, zakaj je bila kupnina za Sporno nepremičnino po njegovem mnenju fiktivna in kakšna je sploh realna vrednost Sporne nepremičnine. Ob tem tudi ni jasno, iz katere pogodbe naj bi sploh izhajalo, da je bila kupnina za Sporno nepremičnino 80.000,00 EUR, saj pritožnik takšne pogodbe ni predložil. Takšne pavšalne navedbe ob obstoju pravno formalno ustrezne in razglašene oporoke pred pričami (64. člen ZD), zato ne morejo utemeljevati drugačnega zaključka, kot ga je napravilo prvostopenjsko sodišče.

11. Glede na obrazloženo pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (druga točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom ZD).

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 151. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

1 Gl. K. Zupančič, V. Žnidaršič Skubic: Dedno pravo, Ljubljana 2009, stran 210.

2 Gl. Zapisnik obravnave z dne 22. 9. 2023 (list. št. 61 - 63 spisa).