Appeal dismissed; burden of proof for pre-litigation court fee payment rests on the payer.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Dokazno breme za dejstvo, da je bila sodna taksa za določeno procesno dejanje v določenem postopku plačana v celoti in pravočasno, je na zavezancu za plačilo sodne takse. Če plača taksni zavezanec sodno takso pred samim nastankom taksne obveznosti, mora vzeti v zakup dejstvo, da bo težje dokazal njeno plačilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožnice z dne 10. 1. 2024 zoper plačilni nalog z dne 22. 12. 2023 (I. točka izreka) in sklenilo, da ta plačilni nalog ostane v veljavi (II. točka izreka).

2. Tožnica (pravna oseba) je zoper ta sklep vložila pravočasno pritožbo. Sklep izpodbija v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Nasprotuje zaključku sodišča, da se plačilo sodne takse z dne 1. 2. 2021 v znesku 150 EUR ne nanaša na predmetno tožbo. To utemeljuje s podrobnim opisom komunikacije, ki je potekala med tožničinim zakonitim zastopnikom in pooblaščeno odvetniško pisarno v začetku leta 2021. Od odvetniške pisarne je tožnica prejela navodila za plačilo sodne takse za tožbo, ki jim je sledila. Iz več navedb na potrdilu o plačilu sodne takse je razvidno, da se plačilo nanaša na predmetno zadevo. Dejstvo, da je bila tožba vložena po plačilu sodne takse, ni pomembno. Enako velja za dejstvo, da se navedba reference pri plačilu sodne takse ne ujema z referenco v plačilnem nalogu z dne 22. 12. 2023, saj je bilo plačilo izvršeno pred izdajo plačilnega naloga. Razlogi sklepa so v medsebojnem nasprotju. Tožnica pri naslovnem sodišču od svoje ustanovitve 1. 12. 2005 dalje ni v nobeni vlogi sodelovala niti v pravdnem niti v nepravdnem postopku, kar je mogoče preveriti na vpisniku sodišča (o tem sama še ni prejela potrdila). Plačilo sodne takse z dne 1. 2. 2021 se torej lahko nanaša samo na predmetno tožbo. Pritožbi prilaga več listinskih dokazov in predlaga vpogled v pravdni in nepravdni vpisnik naslovnega sodišča. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sklep razveljavi oziroma spremeni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Če sodna taksa ob nastanku taksne obveznosti ni plačana in izkazana v skladu s 6. členom tega zakona, sodišče taksnemu zavezancu izda plačilni nalog za plačilo sodne takse (prvi odstavek 34. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Zoper plačilni nalog je dopustno ugovarjati iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ugovoru, vloženemu iz razloga, da je taksa že plačana, je treba priložiti potrdilo o opravljenem plačilu (prvi odstavek 34. a člena ZST-1).

5. Tožnici je bil 22. 12. 2023 izdan plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo v znesku 150 EUR. Zoper ta plačilni nalog je vložila pravočasen ugovor iz razloga, da je sodna taksa že plačana.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da iz predloženega dokazila o plačilu sodne takse z dne 1. 2. 2021 ni razvidno, na katero zadevo se plačilo takse nanaša ter da je taksa plačana skoraj 3 leta pred vložitvijo tožbe. Iz reference in namena plačila ni mogoče zagotovo ugotoviti, za kateri konkretni sodni postopek je bila sodna taksa plačana, plačila izpred skoraj 3 let pa tudi ni mogoče preveriti v evidenci UJP Net. Tudi sicer že iz dokazila izhaja, da ne gre za plačilo sodne takse za konkretni postopek. Izpodbijana odločitev je pravilna.

7. Ne drži pritožbeni očitek, da so razlogi sklepa v medsebojnem nasprotju. Razlogi so jasni, logični in koherentni. Dokazno breme za dejstvo, da je bila sodna taksa za določeno procesno dejanje v določenem postopku plačana v celoti in pravočasno, je na zavezancu za plačilo sodne takse (glej tretji odstavek 6. člena ZST-1). Če iz predloženega potrdila o opravljenem plačilu sodne takse ni nedvoumno razvidno, da se nanaša prav na določen sodni postopek (kar običajno izkazuje ustrezna referenca), je logičen zaključek, da ne gre za plačilo sodne takse za ta postopek. Tako je tudi v konkretnem primeru.

8. Tožnica z dokaziloma o plačilu sodne takse, ki ju je priložila tožbi in ugovoru zoper plačilni nalog, ni nedvoumno izkazala, da je plačala sodno takso prav za predmetno zadevo. Na to kaže že dejstvo, da je bilo plačilo sodne takse izvedeno 1. 2. 2021, kar je skoraj 3 leta pred vložitvijo predmetne tožbe (18. 12. 2023). Neposredna zveza med plačilom sodne takse in vloženo tožbo tako ni izkazana (drugače bi bilo v primeru, ko bi tožnica plačala sodno takso nekaj dni pred vložitvijo tožbe). Prav tako iz navedbe namena plačila ("sodna taksa za tožbo") in reference ("SI 00 2106-32") ne izhaja, da se plačilo sodne takse nanaša prav na predmetno zadevo. Če plača taksni zavezanec sodno takso pred samim nastankom taksne obveznosti (glej 1. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1), mora vzeti v zakup dejstvo, da bo težje dokazal njeno plačilo.

9. Dodatne utemeljitve in dokazi o tem, da se plačilo sodne takse z dne 1. 2. 2021 nanaša na predmetno zadevo, 1 predstavljajo nedopustne pritožbene novote, saj tožnica ni izkazala, da teh navedb in dokazov ni mogla brez svoje krivde podati oziroma predložiti že v ugovoru zoper plačilni nalog (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Že tedaj bi se namreč tožnica lahko sklicevala na korespondenco med svojim zakonitim zastopnikom in pooblaščeno odvetniško pisarno v začetku leta 2021, ki naj bi izkazovala njeno dogovarjanje glede vložitve predmetne tožbe in plačilo sodne takse zanjo. Obenem gre dodati, da predlagan vpogled v evidenco pravdnih in nepravdnih postopkov pri naslovnem sodišču (ki naj bi izkazal, da tožnica pri naslovnem sodišču do sedaj ni nastopala v nobenih drugih sodnih postopkih) ne predstavlja primernega dokaza za dokazovanje dejstva, da se opravljeno plačilo sodne takse lahko nanaša samo na predmetno tožbo. Da je sporno plačilo sodne takse opravila tožnica, namreč samo po sebi še ne izkazuje, da je izpolnila ravno svojo taksno obveznost. Mnogokrat se namreč zgodi, da plačilo sodne takse v imenu taksnega zavezanca opravi kdo drug. Spornega plačila sodne takse tako v tej pravdi ni mogoče upoštevati, ima pa tožnica pravico zahtevati njegovo vračilo na podlagi prvega odstavka 36. člena ZST-1. 2

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep v celoti potrdilo (353. člen v zvezi s 366. členom ZPP).

11. Tožnico gre za konec še opozoriti, da je sodno takso po plačilnem nalogu z dne 22. 12. 2023 v znesku 150 EUR dolžna plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa pritožbenega sodišča (glej sedmi odstavek 34.a člena ZST-1). V nasprotnem primeru se bo njena tožba štela za umaknjeno (105.a člen ZPP).

1 Da npr. referenca predstavlja parcelno število ene od parcel, na katero se nanaša tožba.

2 Ta določa, da ima pravico do vrnitve takse, 1) kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati, ali 2) je plačal takso, večjo od predpisane, in tudi, 3) kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno.