Appeal dismissed; court upheld bankruptcy proceeding due to valid service of documents and lack of evidence for non-receipt.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the debtor's appeal, confirming the first-instance court's decision to initiate bankruptcy proceedings. The debtor argued she could not respond due to illness and lack of mail, but failed to provide evidence contradicting the official service record. The court ruled that public service records are presumed true unless proven otherwise, and the debtor's vague claims regarding insolvency and non-receipt were insufficient to overturn the procedural timeline.
Legislator headnote
AI generated224. člen ZPP; 121. člen ZFPPIPP: Official service records constitute public evidence establishing receipt of legal documents, and a debtor's failure to rebut this presumption with concrete proof prevents the suspension or invalidation of bankruptcy proceedings based on alleged non-receipt.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba dolžnice se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Upnica Republika Slovenija nosi sama svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Po podatkih v spisu obstaja vročilnica o vročitvi poziva dolžnici in predlogu za začetek stečajnega postopka z dne 29. 11. 2025 in vročitev sklepa o začetku postopka, ki je bila pritožnici prav tako vročena na enak način s fikcijo 7. 1. 2025 (dne 8.1.2025 je bil sklep puščen v nabiralniku). Pritožbeno sodišče torej ugotavlja, da je pritožnica prejemala pisanja na naslov, ki je v poslovnem registru in tako ne drži, da je sodišče ni pozvalo (ali ji ni vročalo poziva), da pravočasno poda ugovor na predlog za začetek stečajnega postopka. Vročilnica je javna listina in na njej zapisano velja kot resnično, razen če se dokaže drugače (224. člen ZPP). Vročilnica torej dokazuje, da je naslovnik prejel sodno pisanje, in to takrat, kot je to navedeno na vročilnici. Ker gre za izpodbojno domnevo, bi lahko dolžnica z ustreznimi konkretnimi trditvami in dokazi to domnevo izpodbila, vendar tega ni storila, zato pritožbeno sodišče njeni pavšalni trditvi, da poziva in predloga za začetek stečajnega postoka ni prejela, ne more slediti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pričelo stečajni postopek nad dolžnico in za upravitelja imenovalo A. A.
2. Zoper takšen sklep se je po zakoniti zastopnici pritožila dolžnica in predlagala, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v fazo ugovora zoper predlog za začetek stečajnega postopka.
3. Na pritožbo sta odgovorila upravitelj in predlagateljica upnica Republike Slovenije, ki sta predlagala, da višje sodišče pritožbo zavrne. Upnica Republika Slovenija je priglasila pritožbene stroške.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Iz razlogov sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je upnica Republika Slovenija predlagala začetek stečajnega postopka, ki ga je skupaj s pozivom na podajo ugovora sodišče prve stopnje vročalo dolžnici na naslov, ki je vpisan v sodnem registru. Iz podatkov o spisu (vročilnica pod PD3) izhaja, da je bilo pisanje 13. 11. 2024 puščeno v hišnem predalčniku z navedbo, kje ga lahko zakoniti zastopnik dolžnice dvigne in v kakšnem roku to mora storiti. Tega ni storil, zato je bilo pisanje 29. 11. 2024 puščeno v hišnem predalčniku, kar je v skladu s četrtim odstavkom 142. člena Zakona o pravnem postopku (ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 121. člena Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) smiselno uporablja tudi v postopkih zaradi insolventnosti.
6. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je bila vročitev opravljena 28. 11. 2024. Iz določbe drugega odstavka 235. člena ZFPPIPP izhaja, da bi dolžnica lahko v naslednjih 15 dneh ugovarjala, da ni insolventna, ali da upničina terjatev ne obstaja, ali pa vložila zahtevo za odložitev odločanja o upničinem predlogu za začetek stečajnega postopka, vendar ničesar od navedenega ni storila, zato velja, da je insolventna po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP in je zato sodišče prve stopnje izdalo sklep o začetku stečajnega postopka.
7. Pritožnica po zakoniti zastopnici v laični pritožbi navaja, da je naslov pravne osebe ta, na katerem je potekalo vročanje o začetku stečajnega postopka in na katerem je prejela sklep o začetku stečajnega postopka. Navaja, da je imela zakonita zastopnica dolžnice od decembra 2022 zdravstvene težave zaradi napada psa in je bila večkrat hospitalizirana. V takšnem zdravstvenem stanju in bolečinah ni mogla pomisliti na upravljanje družbe in vse, kar je povezano s tem. Ves čas je bila v bolniškem staležu. Poslovanje družbe je bilo brez prihodkov in ni prejemala niti nadomestila za čas bolniške odsotnosti. Ko je pričela poslovati, pa jo je presenetil postopek začetka stečaja in navaja, da ni insolventna, ker terjatev Republike Slovenije do nje ne obstoji. Za svoje trditve o solventnosti družbe oziroma o neobstoju predlagateljičine terjatve ne poda konkretnejših navedb, niti ne predlaga dokazov. Pritožbeno sodišče njenih povsem pavšalnih trditev o tem, da ni insolventna ali da terjatev ne obstoji, niti ne bi moglo obravnavati, tudi če ne bi bile prepozne, pa glede na zgoraj navedeno so.
8. V nadaljevanju pritožbe pritožnica navaja še, da ugovora, da ni insolventna ali da terjatev ne obstaja, ni mogla vložiti, ker v hišnem poštnem predalčniku ni imela ničesar. Ponovno za svoje trditve ne predloži niti dokazov niti dodatnih konkretnih trditev.
9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da po podatkih v spisu obstaja vročilnica o vročitvi poziva dolžnici in predlogu za začetek stečajnega postopka z dne 29. 11. 2025 in vročitev sklepa o začetku postopka, ki je bila pritožnici prav tako vročena na enak način s fikcijo 7. 1. 2025 (dne 8.1.2025 je bil sklep puščen v nabiralniku). Pritožbeno sodišče torej ugotavlja, da je pritožnica prejemala pisanja na naslov, ki je v poslovnem registru in tako ne drži, da je sodišče ni pozvalo (ali ji ni vročalo poziva), da pravočasno poda ugovor na predlog za začetek stečajnega postopka. Vročilnica je javna listina in na njej zapisano velja kot resnično, razen če se dokaže drugače (224. člen ZPP). Vročilnica torej dokazuje, da je naslovnik prejel sodno pisanje, in to takrat, kot je to navedeno na vročilnici. Ker gre za izpodbojno domnevo, bi lahko dolžnica z ustreznimi konkretnimi trditvami in dokazi to domnevo izpodbila, 1 vendar tega ni storila, zato pritožbeno sodišče njeni pavšalni trditvi, da poziva in predloga za začetek stečajnega postoka ni prejela, ne more slediti.
10. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).
11. V zadevah zaradi insolventnosti upniki sami nosijo svoje stroške udeležbe v postopku (129. člen ZFPPIPP).
1 Glej tudi VSL sklep I Cp 1851/2016.