Appeal dismissed; failure to request witness exclusion immediately upon learning grounds for exclusion is fatal.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Šele po prejemu izvedenskega mnenja sta nato skupaj s pripombami zahtevali izločitev izvedenca. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta zahtevo vložili prepozno. Rok za pripombe na izvedensko mnenje in rok za vložitev zahteve za izločitev izvedenca nista enaka, zato ni bistveno, kdaj se je v konkretnem primeru iztekel rok za vložitev pripomb na izvedensko mnenje. Bistveno je, ali sta pritožnici zahtevali izločitev izvedenca takoj ko sta izvedeli za razlog izločitve.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo zahtevo nasprotnih udeleženk za izločitev sodnega izvedenca A. A.

2. Zoper navedeni sklep nasprotni udeleženki vlagata pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena ZPP s predlogom razveljavitve sklepa in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v vsebinsko odločanje. Navajata, da sta pripombe na izvedensko mnenje vložili pravočasno, saj je bil po ustnem dogovoru pooblaščenke in sodnice določen rok za pripombe do 30. 10. 2020. Gre sicer za instrukcijski rok, zato imata pravico podati pripombe do zaključka naroka. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo drugega odstavka 247. člena ZPP. Zahtevo za izločitev sta nasprotni udeleženki podali takoj, ko sta izvedeli za razlog izločitve po 6. točki prvega odstavka 70. člena ZPP. Zanj sta izvedeli šele po prejemu izvedenskega mnenja dne 1. 10. 2020, ko sta ugotovili, da je izvedenec mnenje izdelal pristransko. Postavitvi izvedenca sta nasprotovali še pred njegovim imenovanjem, vendar sta izvedencu nato dali možnost, da izdela mnenje objektivno in nepristransko. Po izdelavi menja sta ugotovili, da je pristranski. Mnenje je kopija izvedenskega mnenja iz drugega postopka. Podatki so izmišljeni in nepravilni, napačno je naveden čas ogleda, lažne so navedbe o stanju nepremičnine ali te manjkajo. Nikjer ni določeno, da bi morali stranki vložiti zahtevo za izločitev izvedenca hkrati s pripombami na izvedensko mnenje. V konkretnem primeru je šlo za obsežno zadevo, ki je ni mogoče preučiti v 15. dneh. Zahteva za izločitev je pravočasna. Predlagata, da pritožbeno sodišče pridobi izjavo sodnice B. B. o razgovoru s pooblaščenko z dne 28. 9. 2020.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Stranka mora zahtevati izločitev izvedenca takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem. Če je sodišče pred določitvijo izvedenca dalo stranki možnost, da se izjavi, se mora stranka ob tej priložnosti izjaviti o izločitvi (drugi odstavek 247. člena ZPP 1 ).

5. Sodišče prve stopnje je udeležencem na naroku 11. 10. 2019 dalo možnost, da se izjavijo o tem, koga bo sodišče določilo za izvedenca. Pritožnici sta nemudoma na naroku izjavili, da naj se ne imenuje A. A., ker je bil izvedenec angažiran že v drugih postopkih. Pritožnici sta se skladno z drugim odstavkom 244. člena ZPP s tem (že) izrekli o njegovi izločitvi. Stališče sodišča prve stopnje o pravni naravi takšne izjave je napačno. Če je sodišče pred določitvijo izvedenca dalo stranki možnost, da se izjavi, se mora stranka ob tej priložnosti izjaviti o izločitvi. 2 Takšna izjava ima naravo zahteve za izločitev (drugi odstavek 247. člena ZPP).

6. Vendar pritožnici kasneje imenovanju spornega sodnega izvedenca očitno nista več nasprotovali. To potrjujeta s pritožbenimi navedbami, da sta hoteli dati izvedencu priložnost, da napravi izvedensko mnenje objektivno in nepristransko. Kljub sprva nasprotovanju, sta torej nato soglašali z imenovanjem sodnega izvedenca A. A.

7. Šele po prejemu izvedenskega mnenja sta nato skupaj s pripombami zahtevali izločitev izvedenca. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta zahtevo vložili prepozno. Rok za pripombe na izvedensko mnenje in rok za vložitev zahteve za izločitev izvedenca nista enaka, zato ni bistveno, kdaj se je v konkretnem primeru iztekel rok za vložitev pripomb na izvedensko mnenje. Bistveno je, ali sta pritožnici zahtevali izločitev izvedenca takoj ko sta izvedeli za razlog izločitve.

8. Nasprotni udeleženki v zahtevi za izločitev navajata, da sta iz razloga poznanstva sodnega izvedenca s pooblaščenko predlagateljice predlagali, da se sodni izvedenec A. A. v tem postopku ne postavi. Sodišče prve stopnje je zato brez dvoma utemeljeno štelo, da sta pritožnici za zatrjevano dejstvo izvedeli že veliko pred 30. 10. 2020. Enako velja za domnevne nepravilnosti na ogledu z dne 2. 7. 2020. Če je na ogledu prišlo do nepravilnosti, bi to lahko zatrjevali že v urgenci z dne 10. 9. 2020, pa nista.

9. Zamudili pa sta tudi rok za uveljavljanje izločitve izvedenca iz razloga nepristranskosti, ker naj bi izvedenec podal naklepno krivo mnenje. Tudi po presoji pritožbenega sodišče je rok 8 dni, ki ga za napolnitev zakonskega besedila drugega odstavka 247. člena ZPP (takoj ko izve) uporabi sodišče prve stopnje v konkretnem primeru razumen in utemeljen.

10. Pritožnicama ni bilo treba natančno pregledati izvedenskega mnenja ali se v celoti opredeliti do njega. Razlog nepristranskosti v takšnih primerih bode v oči in zelo podrobna preučitev mnenja (kot za podajanje pripomb na izvedensko mnenje) ni potrebna. Zakonska določba, da je izločitev treba zahtevati takoj, ko se izve za razlog izločitve, izraža namen zakonodajalca, da se zahteva vloži v najkrajšem možnem času, da se stranke in sodišča ne bremeni z mnenjem, ki bo izločeno. Zato je potreben restriktiven pristop pri določitvi dolžine tega roka.

11. Trditve, da je izvedenec nestrokoven, da je svoje delo slabo opravil, da je publiciral neko stališče, ki je za stranko neugodno, pa v nobenem primeru niso razlogi za izločitev izvedenca. 3 Takšne navedbe so predmet dokaznega postopka in sodijo v pripombe zoper izvedensko mnenje.

12. Pritožnici v večjem delu tako sploh ne uveljavljata enega izmed zakonskih razlogov za izločitev izvedenca (70. člen ZPP). V primeru, ko navajata razlog nepristranskosti, pa sta prepozni, saj sta zahtevo vložili šele 30 dni po prejemu mnenja. Odločitev o zavrženju predloga je pravilna.

13. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, ki jih preizkusi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

14. Pritožbeni stroški niso bili priglašeni.

15. V skladu s prvim odstavkom 366a. člena ZPP je o pritožbi odločila sodnica posameznica.

1 V nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če z zakonom o nepravdnem postopku ni drugače določeno (37. člen Zakona o nepravdnem postopku).

2 J. Zobec, komentar k 244. členu ZPP v; L. Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list in GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 479 in sodba VSRS VIII Ips 224/2005 z dne 12. 9. 2006.

3 J. Zobec, komentar k 247. členu ZPP v; L. Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list in GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 485.