Appeal granted; first-instance court failed to address key facts regarding contract termination under Obligations Act. The court reversed the decision and remanded the case for a new trial.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appellant's complaint, revoking the first-instance decision and remanding the case for a new trial. The lower court had rejected the claim for contract termination and restitution without addressing the appellant's specific allegations that the defendant obstructed the sale of business shares by initiating enforcement proceedings against co-partners. The court ruled that ignoring these unproven but potentially significant facts violated the appellant's right to be heard under Article 339 of the Civil Procedure Act. Consequently, the decision was overturned to ensure the first-instance court properly evaluates the evidence regarding the defendant's conduct and the possibility of immediate contract withdrawal.
Legislator headnote
AI generatedArticle 107 of the Obligations Act; Article 339 of the Civil Procedure Act: A court must address all potentially significant factual allegations raised by a party; failure to do so, particularly when those facts could justify immediate contract termination, constitutes a violation of the right to be heard and requires the decision to be revoked and the case remanded.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
I. Predlagateljičini pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do pritožničinih trditev, da je nasprotnica zavarovanja prodajo poslovnih deležev, h kateri se je zavezala prizadevati, ovirala, ko je zoper svoja sopogodbenika predlagala izvršbo in z njo dosegla zastavno pravico na njunem deležu v družbi F. Dejstva iz tega sklopa, če so verjetna, bi lahko bila pomembna (v odvisnosti tudi od procesnega gradiva, ki ga je v svojo obrambo uveljavljala nasprotnica zavarovanja) s stališča 107. člena OZ, po katerem je dopusten takojšen odstop od pogodbe, če je iz sopogodbenikovega ravnanja očitno, da je ne bo izpolnil.
Neoporekanje nezatrjevanim (oz. nekonkretno zatrjevanim) dejstvom ne more zasnovati dejanske podlage za sodno odločbo.
Na splošno v postopku zavarovanja ni nujno (tako kot v pravdi) izčrpati vse dokazne ponudbe glede odločilnih dejstev; tipično bodo imeli "likvidnejši" listinski dokazi prednost, glede na naravo (zatrjevanega) spornega razmerja pa je včasih treba poseči tudi po personalnih dokazih, vendar niti v tem okviru ni treba izvesti vseh zaslišanj, pač pa se omejiti na tista, ki glede na zatrjevane okoliščine primera obetajo najkakovostnejše ugotovitve (prednost imajo osebe, ki so bolje seznanjene z zadevo, in priče - kar je pogosto nasprotno pravkar navedeni prvi skupini -, ki za izid zadeve niso močno zainteresirane.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagateljičin predlog - namesto upnice in dolžnice pritožbeno sodišče uporablja nevtralen izraz predlagateljica in nasprotnica (zavarovanja) - za zavarovanje z začasno odredbo, da se banki A., d. d., Ljubljana, naloži, da nasprotnici zavarovanja, njeni slovenski podružnici ali komu tretjemu po njunem nalogu odreče izplačilo 18.000 EUR z računa te podružnice, ter da se odvetnikoma B. B. iz Ljubljane in C. C. iz Maribora prepove, da navedeni znesek izplačata nasprotnici, njeni podružnici ali po njunem nalogu komu tretjemu s svojih fiduciarnih računov, kjer hranita nasprotničina sredstva.
2. Predlagateljica je vložila pritožbo in njeno dopolnitev (ta je bila vložena po izteku pritožbenega roka, zato je pritožbeno sodišče ni upoštevalo), nasprotnica pa nanju ni odgovorila.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Po pogodbi, ki jo je 17. 4. 2023 sklenila z D. D. in E. D. (Pogodba), je nasprotnica zavarovanja morala opraviti vse potrebne aktivnosti za prodajo njunih poslovnih deležev v slovenski in avstrijski družbi z omejeno odgovornostjo F. in G. Naročitelja naj bi bila 6. 5. 2024 od Pogodbe odstopila zaradi njene kršitve. Nasprotnica zavarovanja naj bi jima zato morala vrniti 18.000 EUR vnaprejšnjih plačil. Terjatev za vrnitev plačanega naj bi bila D. D. in E. D. 5. 6. 2024 odstopila pritožnici. Sodišče prve stopnje je štelo, da pritožničina terjatev ni verjetna, in je zato zavrnilo njen predlog.
5. Pritožnica utemeljeno kritizira obrazložitev izpodbijanega sklepa, v kateri se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenih trditev, da je nasprotnica zavarovanja svojima sopogodbenikoma zatrjevala, da bo Pogodbo izpolnila v šestih mesecih od sklenitve (tj. sredi oktobra 2023), zlasti pa, da je prodajo poslovnih deležev, h kateri se je zavezala prizadevati ali jo doseči (ali gre v tej zadevi za mandat ali podjem, za ta pritožbeni sklep ni odločilno), ovirala, ko je zoper svoja sopogodbenika predlagala izvršbo in z njo dosegla zastavno pravico na njunem deležu v družbi F. Ni se opredelilo niti do pritožničinih trditev, da nasprotnica zavarovanja Pogodbe ni izpolnjevala, saj naj bi bili njena sopogodbenika in potencialni kupec njunega poslovnega deleža v družbi F., ne pa nasprotnica zavarovanja, pripravili osnutek pogodbe o nakupu tega deleža. Sklop teh dejstev (vključno s tistim, o katerem je govor v naslednji točki te obrazložitve) ali že samo nekatera od njih, če so verjetna, bi lahko bila pomembna (v odvisnosti tudi od procesnega gradiva, ki ga je v svojo obrambo uveljavljala nasprotnica zavarovanja) s stališča 107. člena Obligacijskega zakonika, po katerem je dopusten takojšen odstop od pogodbe, če je iz sopogodbenikovega ravnanja očitno, da je ne bo izpolnil.
6. Utemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da sodišče prve stopnje glede vseh dejstev za zaključek o nasprotničinem dejanskem izpolnjevanju Pogodbe, ki jih je navedlo v 40. točki obrazložitve, ni imelo podlage v trditvah nasprotnice zavarovanja. Pisna izjava njenega direktorja (elektronsko sporočilo z dne 28. 8. 2024 pod B 2) je bila dokazilo, od koder je sodišče črpalo več, kot so dopuščale nasprotničine trditve (gl. drugi odstavek 7. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, ki se na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju smiselno uporabljajo, če v slednjem zakonu ni specialnih določb; to se ob sklicih na ZPP v nadaljevanju več ne omenja). Neoporekanje nezatrjevanim (oz. nekonkretno zatrjevanim) dejstvom ne more zasnovati dejanske podlage za sodno odločbo, kar pritožnica (konkretno obrazložitev v 41. točki izpodbijanega sklepa) tudi utemeljeno graja.
7. Zaradi kršitve pritožničine pravice do izjave, ki obsega obveznost sodišča, da se do potencialno pomembnih navedb stranke opredeli (kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP).
8. V ponovljenem postopku naj se upošteva zgoraj navedeno prezrto gradivo, gradivo, ki ga je na iste teme priskrbela ali ponudila nasprotnica zavarovanja, in če sodišče prve stopnje presodi, da so odločilna dejstva sporna, naj izvede dokazni postopek, primeren postopku zavarovanja. Na splošno v njem ni nujno (tako kot v pravdi) izčrpati vse dokazne ponudbe glede odločilnih dejstev; tipično bodo imeli "likvidnejši" listinski dokazi prednost, glede na naravo (zatrjevanega) spornega razmerja pa je včasih treba poseči tudi po personalnih dokazih, vendar niti v tem okviru ni treba izvesti vseh zaslišanj, pač pa se omejiti na tista, ki glede na zatrjevane okoliščine primera obetajo najkakovostnejše ugotovitve (prednost imajo osebe, ki so bolje seznanjene z zadevo, in priče - kar je pogosto nasprotno pravkar navedeni prvi skupini -, ki za izid zadeve niso močno zainteresirane).
9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.